Postopek za gradnjo začeli že leta 2006
Zaradi izjemno dolgotrajnega postopka pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij, ki se je začel že leta 2006, se je gradnja brežiške elektrarne začela s približno dveletno zamudo. Po projekciji nekdanje Bajukove vlade bi namreč morali gradnjo celotne verige vključno s HE Mokrice, ki naj bi jo začeli graditi konec prihodnjega leta, končati leta 2015. Kot vse kaže, dokončanja verige spodnjesavskih elektrarn ob sedanji dinamiki ni mogoče pričakovati prej kot ob koncu leta 2018 ali v začetku leta 2019, kar pomeni, da gre za več kot triletno zamudo. Kljub temu sta direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič in premierka Alenka Bratušek med včerajšnjo slovesnostjo navzoče povabila že na odprtje brežiške elektrarne, ki naj bi bilo 25. septembra 2017.
Kako do denarja?
Gradnja energetskega dela bo stala 118 milijonov evrov, gradnja potrebne elektrarniške infrastrukture, kot so zadrževalni bazen, nasipi, nadomestni habitati, dovozne poti, protipoplavna zaščita naselij Krška vas in Velike Malence ter podobno, pa 173 milijonov evrov. Medtem ko je denar za prvi znesek zagotovljen, se podobno kot v primeru HE Krško in v manjši meri pri HE Boštanj in HE Blanca zatika pri zagotavljanju denarja za infrastrukturo.
Ker sredstva iz vodnega in podnebnega sklada ne zadoščajo, bi Slovenija morala najeti posojilo pri Evropski investicijski banki, česar pa še ni storila. Tako obstaja bojazen, da bi se sedanja zamuda pri gradnji verige utegnila še povečati. Niko Galeša, predsednik lokalnega odbora za spremljanje gradnje verige elektrarn, na to odgovarja: »Financiranje infrastrukture je predstavljalo problem pri vsaki spodnjesavski elektrarni in smo ga vsakič tudi rešili. V kratkem bomo sklicali sejo odbora, kjer bomo ta problem izpostavili ob navzočnosti predstavnikov finančnega in okoljskega ministrstva ter postavili in zakoličili način njegovega reševanja.« Galeša je prepričan, da bi bil tempo gradnje brez delovanja lokalnega odbora, ki za posavske občine predstavlja edinega legitimnega sogovornika v dialogih z vlado, še počasnejši oziroma podoben tistemu ob gradnji HE Vrhovo, ki organizacijsko sicer ne sodi v HESS. »Vrhovo so gradili sedem let in pol, v tem času pa mi zgradimo dve elektrarni,« pravi Galeša.
Kot rečeno naj bi zadnjo v verigi, HE Mokrice, začeli graditi konec prihodnjega leta, vendar so v HESS glede tega roka precej zadržani. Veliko je namreč odvisno od postopkov po konvenciji ESPOO, ki govori o urejanju čezmejnih okoljskih vplivov. Več bo znanega po sestanku slovensko-hrvaške meddržavne komisije za vode, ki bo predvidoma konec marca v Zagrebu.