Gre za slan sir hruškaste oblike, značilen za pastirsko izročilo Velike planine in okrašen z rezljanimi »pisavami«. Njegove sestavine so skuta, smetana in sol, posebnost pa posebni ornamenti, s katerimi je okrašen. Pastirji so ga nekoč izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi – po izročilu naj bi jih podarjali izvoljenkam kot dokaz ljubezni in zvestobe, lahko tudi obljube zakona.
Pred sobotnim odprtjem tržnice Okusi Kamnika – podeželje in eko so včeraj v restavraciji JB v Ljubljani prvič uradno oznanili projekt Trnič na vsako mizo. Podrobneje so predstavili posebnost kulturne dediščine pastirstva in alpske kulture v slovenskem prostoru, ki si ga na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik s podporo strokovnjakov in lokalnih gostincev prizadevajo znova obuditi kot kulinarično posebnost in ne zgolj kot skoraj pozabljen spominek.
Dr. Janez Bogataj, priznani etnolog, je trnič predstavil v zgodovinski, etnološki in kulinarični luči, ugledni kamniški chefi, Janez Bratovž (JB), Janez Ursič (Gostilna pri planinskem orlu) in Primož Repnik (Gostilna in penzion Repnik), pa so jedi s trničem tudi pripravili.
Povabljencem so šli v slast Uršičevi stiskači s suhim prekajenim mesom, Bratovževi špinačni žličniki in Repnikov sladoled. Prav vse jedi so se na krožnikih družile z dodatkom trniča, ki ga izdeluje gospa Helena na kmetiji Pr'Gabršk v Češnjicah v Tuhinju.
Za izdelavo enega trniča sta potrebna dva litra mleka, postopek priprave mase za izdelavo je precej zapleten in traja od štiri do pet dni, medtem ko sušenje oblikovanih trničev traja od dva do tri tedne. Kot sušeni sir, namenjen za ribanje, ima trnič neomejen rok trajanja.
Praznik trniča se bo s ponudbo jedi z velikoplaninskim sirom pri kamniških gostincih nadaljeval do vključno 13. aprila. Več na www.kamnik-tourism.si.