Posnetek Timošenkinega telefonskega pogovora s članom proruske Stranke regij Nestorjem Šufričem je že zakrožil po spletu, med drugim na Youtubu. »Takoj ko bom lahko, bom na noge spravila ves svet, tako da, prekleto, od Rusije ne bo ostalo niti požgano polje,« je še dejala nekdanja predsednica ukrajinske vlade, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zanikala zahtevo po uporabi jedrskega orožja proti ruski manjšini
Timošenkova je prek twitterja potrdila pristnost večjega dela pogovora. Zanikala pa je, da naj bi v pogovoru 18. marca - na dan, ko je Putin podpisal akt o priključitvi Krima Rusiji - zahtevala tudi uporabo jedrskega orožja proti ruski manjšini v Ukrajini.
Posnetek telefonskega pogovora lahko poslušate tukaj (pogovor poteka v ukrajinskem jeziku, podnaslovljen pa je v angleškem):
Posnetek kot del predvolilne kampanje
Timošenkova naj bi 25. maja po vsej verjetnosti nastopila na predsedniških volitvah v Ukrajini. Njeni kritiki ne izključujejo, da gre pri objavi telefonskih prisluhov za del njene predvolilne kampanje in nabiranje glasov podpore na zahodu Ukrajine, ki je izrazito protirusko naravnan.
Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je medtem naslovila ostre očitke na proruske milice na ukrajinskem polotoku Krim. Dva proukrajinska aktivista naj bi namreč Moskvi lojalne enote 9. marca ugrabile in ju 11 dni mučile. Nato so ju predale ukrajinski vojaški policiji, še pred tem pa so jima pobrali dokumente, denar in računalnik.
»Neregularne oborožene enote smejo na polotoku že tedne besneti, čeprav nimajo nobenih očitnih zakonskih pooblastil,« je opozoril strokovnjak HRW Hugh Williamson in ocenil, da so se zato na Krimu razširili »negotovost, samovoljne aretacije, ugrabitve in mučenje«.
Ustrelili naj bi vidnega člana skrajnih desničarjev
Na zahodu Ukrajine pa naj bi po današnjem poročanju tamkajšnjih medijev med poskusom aretacije v bližini mesta Rovno ustrelili Oleksandra Muzijčka, ki je veljal za skrajnega nacionalista in je bil viden član skrajno desne skupine Pravi sektor.
Muzijčko se je v 90. letih minulega stoletja med čečensko državljansko vojno boril proti Moskvi lojalnim enotam. Rusija je za njim razpisala mednarodni zaporni nalog. V Ukrajini je proti njemu potekalo več preiskav zaradi izsiljevanja. Pravi sektor je sicer odigral pomembno vlogo v nedavnih proevropskih protestih v Ukrajini.
