To, k čemur se je vlada Alenke Bratušek zavezala že oktobra lani, se je začelo udejanjati šele po tistem, ko je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prevzel Metod Dragonja. Kot je napovedal med obiskom Maribora pred dvema tednoma, je ministrstvo zdaj objavilo prvi razpis iz svežnja ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti mariborske regije. Na njem bo letos in v letu 2015 na voljo skupno 3,3 milijona evrov, kar je za polovico manj od napovedanega zneska.
Upoštevajoč krizne razmere v mariborskem gospodarstvu je ta »semenski kapital« zgolj obliž na krvavečo rano, je bil kritičen Aleš Pulko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, »še posebno, če upoštevamo, da so bile v zadnjih štirih letih v slovensko gospodarstvo razdeljene tri milijarde evrov«.
Celoten sveženj državnih ukrepov tehta 66,2 milijona evrov. Približno polovico te vsote naj bi prejela mala in srednje velika podjetja v obliki prispevkov, olajšav in garancij. Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju od leta 2013 do 2018 pa predvideva razdelitev približno 32 milijonov evrov podjetjem in brezposelnim na območju, ki poleg mariborske zajema še občine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoče - Slivnica, Selnica ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi.
Božidar Pučnik, direktor Mariborske razvojne agencije, je v zvezi s to pomočjo poudaril, da so podjetja iz Podravja v minulih letih prejela skoraj najmanj državnih subvencij na prebivalca. Preverili smo, katera so tista podjetja, ki so doslej uživala največ državne pomoči.
Državni banki več kot 350 podjetjem
V zadnjih petih letih sta daleč največ pogoltnili izgubarski luknji v NKBM in Probanki, ki ju je država dokapitalizirala z 970 oziroma 176 milijoni evrov. Za primerjavo: več kot 350 podjetjem iz Maribora in okolice je bilo v obdobju 2008–2013 odobrenih skupno manj kot 300 milijonov evrov državne pomoči. Torej niti tretjina vsote, ki jo je prejela NKBM.
Sicer je bila na teh razpisih najuspešnejša Moja energija, hčerinsko podjetje Elektra Maribor, Plinarne Maribor in Energetike Maribor, ki je počrpala skoraj 13 milijonov evrov. Nekaj več kot 9,6 milijona evrov ni pomagalo Športnemu centru Pohorje pred sesuvanjem v postopek prisilne poravnave, enako velja za Mariborsko livarno Maribor, ki je od države prejela 7,3 milijona evrov, in za družbo Tele 59 (1,3 milijona evrov). Na seznamu tistih podjetij, ki so prejela več kot milijon evrov, sta vsaj dve, ki sta že zdrknili v stečajni pokoj, in sicer MTT Tekstil in Betnava.
Tista podjetja, ki še poslujejo na Štajerskem, imajo večinoma kronične težave s financiranjem in s plačilno likvidnostjo. Štajersko gospodarstvo je, skratka, v nezavidljivih razmerah. Statistika je več kot zgovorna: če je leta 2007 delovalo še 89 velikih podjetij, jih je bilo konec leta 2012 le še 68. Število zaposlenih v podjetjih je v tem obdobju upadlo za več kot 7500 ljudi, v ta kontekst kaže dodati podatek, da se čez mejo v Avstrijo vsak dan vozi v službo približno 8000 ljudi iz Podravja in Pomurja.
Območje, ki ga pokriva mariborska služba zavoda za zaposlovanje, pesti druga najvišja stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji, decembra lani je bila 16-odstotna, v mariborski občini pa je bila kar 18,7-odstotna. Februarja so našteli 17.300 registriranih brezposelnih oseb. Kljub tej visoki brezposelnosti tukajšnja podjetja, ki še zaposlujejo, zelo težko najdejo ustrezni kader, če iščejo ljudi iz kovinarske, strojniške in elektrotehnične panoge. Iskani so tudi vozniki tovornjakov in obrtniški poklici ter mojstri s področja gradbeništva.
Tisočerica z borze v javna dela
Zaposlitvene statistike na območju Maribora se bodo zdaj nekoliko izboljšale zaradi novih programov javnih del, v okviru katerih bo službo na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture in komunale dobilo več kot tisoč brezposelnih.
Župan Maribora Andrej Fištravec daje v svoji strategiji vodenja mesta velik poudarek gospodarski politiki, njegovi svetovalci so zato že tretjič odleteli na Kitajsko iskat potencialne poslovne partnerje. Je občina naredila tudi kakšen konkreten korak, s katerim bi izboljšala mariborsko gospodarsko okolje, recimo znižala strošek nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč?
Iz odgovora občine izhaja, da so njihovi premisleki usmerjeni predvsem v snubljenje tujih investitorjev. »Trenutno je odprtih več kot deset projektov v povezavi s Kitajsko, nekaj jih je v povezavi z investitorji z Bližnjega vzhoda, z Rusijo sta za zdaj odprta dva projekta, z EU pa štirje,« se hvalijo. »Prav zato so bile podpisane pogodbe s štirimi zunanjimi sodelavci, ki se bodo neposredno ali posredno posvetili tujim, že identificiranim potencialnim investitorjem in gospodarskim izzivom, ki jih ti prinašajo.«