Hrvaška želi tako pridobiti zaščiteno označbo porekla za ekstra deviško oljčno olje s Cresa ter zaščiteno geografsko označbo za pršut z otoka Krka, dalmatinski pršut in baranjski kulen.
Na spletni strani hrvaškega ministrstva za kmetijstvo spominjajo, da bo Evropska komisija v naslednjih šestih mesecih preverjala, ali izdelki izpolnjujejo vse pogoje za registracijo. Ko bo komisija objavila svoje ugotovitve, se začne trimesečni rok za ugovore na registracije.
Za reševanje morebitnih zadržkov drugih članic unije je predvidenih največ osem mesecev. Če se državi ne dogovorita, o zaščiti izdelkov odloči Bruselj.
Ukvarjajo se še z lanskoletno pritožbo
Komisija sicer trenutno preučuje lansko pritožbo Slovenije na hrvaško vlogo za zaščito istrskega pršuta. Pred tem je Ljubljana prepovedala prodajo terana iz hrvaške Istre v trgovinah v Sloveniji, obenem pa je prodaja hrvaškega vina pod oznako teran prepovedana v celotni EU.
Hrvaška pa je še prej vložila ugovor komisiji zaradi slovenske zaščite označbe geografskega porekla kranjske klobase.
Ministra za kmetijstvo Hrvaške in Slovenije, Tihomir Jakovina in Dejan Židan, sta na februarskem srečanju v Varaždinu soglašala, da trije sporni izdelki ne bodo kamen spotike za prihodnje sodelovanje. Podprla sta tudi skupen nastop pri registraciji kmetijskih izdelkov v EU.
Jakovina je takrat potrdil, da imajo hrvaški proizvajalci na seznamu nekaj manj kot 20 izdelkov, ki jih želijo zaščititi na evropski ravni.
