Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal zakon o priključitvi Republike Krim in mesta Sevastopol k Rusiji. S tem je v Moskvi končan naglo izpeljan postopek pripojitve, potem ko je zakon včeraj soglasno podprl tudi zgornji dom parlamenta. Na Krimu so v nedeljo izpeljali referendum o priključitvi k Rusiji, ki ga je podprlo 96,8 odstotka volilcev, in razglasili Republiko Krim, pet dni kasneje pa je že postala 22. republika Ruske federacije. Državna televizija je prenašala podpis zakona, ob katerem je Putin čestital državljanom ob »zgodovinskem dogodku«, nad Moskvo in na Krimu pa so v znak slavja večerno nebo razsvetlili ognjemeti.
Do konca leta bodo izpeljali polno vključitev Krima v pravni, finančni in gospodarski sistem največje države na svetu, ki je zdaj de facto še nekoliko večja, medtem ko je pravno gledano priključitev nezakonita zlasti za Ukrajino, Evropsko unijo in ZDA, ki trdijo, da je Krim še del Ukrajine. Beneška komisija, svetovalno telo Sveta Evrope, ki ga sestavljajo strokovnjaki za ustavno pravo, je včeraj ocenila, da je bil krimski referendum neustaven, saj v ukrajinski ustavi ni podlage zanj.
EU in Ukrajina podpisali sporazum, na vidiku še Gruzija in Moldavija
Prav tako včeraj pa je Ukrajina z Evropsko unijo podpisala politični del pridružitvenega sporazuma, torej istega dokumenta, ki ga ukrajinski predsednik Viktor Janukovič lansko jesen ni hotel podpisati, zaradi česar so se začeli protesti v proevropskem delu Ukrajine, ki so pripeljali do Janukovičeve odstavitve in odcepitve proruskega Krima. »To je zgodovinski dan za mojo državo. Želimo biti del velike evropske družine,« je v Bruslju dejal ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki je prišel na oblast po odstavitvi Janukoviča.
Podpis sporazuma naj bi Ukrajino spodbudil k političnim reformam. Za zdaj pa niso podpisali gospodarskega in drugih delov sporazuma, pri čemer v Bruslju obljubljajo, da se bo to zgodilo kmalu in da bodo Ukrajini pomagali z odpravo carin za njene izdelke.
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je po koncu zasedanja voditeljev osemindvajsetih držav članic EU dejal, da so se odločili do konca junija podpisati tudi pridružitvena sporazuma z Moldavijo in Gruzijo. To bi lahko znova povzročilo napetosti, saj v obeh državah obstajajo entitete, ki težijo k Rusiji in v katerih centralna oblast nima nobenega nadzora (več o teh lahko preberete na zadnji strani priloge Objektiv).
Nejasna rdeča črta za gospodarske sankcije
Na vrhu EU so zaradi priključitve Krima Rusiji razširili seznam oseb, ki so jim zamrznili premoženje in jim prepovedali potovanje v Evropsko unijo. Prej jih je bilo 21, zdaj je takšnih 33 oseb, ki so po oceni Bruslja najbolj prispevale k stopnjevanju krize. Odpovedali so tudi junijski vrh EU-Rusija in se zavzeli za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije. Pričakovano pa niso posegli h gospodarskim sankcijam, ki bi zaradi visoke trgovinske menjave med Rusijo in EU lahko močno prizadele evropska podjetja. Premierka Alenka Bratušek je dejala, da si zatiskamo oči, če mislimo, da uvedba sankcij na Slovenijo ne bi vplivala, in poudarila pomen rešitve krize z dialogom, saj bi bila uvedba sankcij boleča za Evropo in Rusijo. Noben od voditeljev EU ni jasno odgovoril na novinarska vprašanja, kaj bi sprožilo uvedbo gospodarskih sankcij. Ugiba se, da takšno rdečo črto predstavlja scenarij, po katerem bi Rusija podobno kot na Krimu ukrepala tudi na proruskem vzhodu in jugu Ukrajine.
Tudi Združene države so v tem primeru zagrozile z gospodarskimi sankcijami, zaradi česar so včeraj padle vrednosti delnic ruskih podjetij, bonitetni hiši Standard&Poor's in Fitch pa sta gospodarsko napoved za Rusijo spremenili iz stabilne v negativno. Visa in Mastercard sta prenehala izvajati storitve za stranke bank Rossiya, proti kateri so ZDA uvedle sankcije, in SMP. Uvedle so jih tudi proti več sodelavcem Putina, ki ga spremljajo od vzpona na oblast.
Moskva razdira sporazum o Sevastopolu
Ruski premier Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da bo Rusija okrepila finančni pritisk na Ukrajino. Za začetek je dejal, da mora Rusiji plačati enajst milijard dolarjev. Kot je poročal Reuters, je Medvedjev dejal, da je Ukrajina dobivala cenejši plin v zameno za oddajanje pomorske baze v Sevastopolu ruski mornarici. Ker pa je mesto zdaj v rokah Rusije, si Moskva pridružuje pravico do razveljavitve sporazuma in do izterjatve razlike v ceni dobavljenega plina za nazaj.
