Noben dosedanji prireditelj svetovnega prvenstva v nogometu ni imel kar sedem let časa za organizacijo, a hkrati nihče ni bil tako nepripravljen le tri mesece pred začetkom, kot je tokrat Brazilija. Trenutno je za uporabo primerna zgolj polovica od dvanajstih stadionov, pri čemer bosta dva objekta nared le mesec dni pred začetkom mundiala. Med njima je tudi stadion v Sao Paulu, ki bo 12. junija gostil otvoritveno tekmo med Brazilijo in Hrvaško.

Reveže v favelah preganjajo specialne enote

»Časa je malo, toda vse imamo pod nadzorom. Prepričan sem, da bo čez tri mesece vse urejeno in da bomo spremljali veličastno prvenstvo. Zaradi brazilske nogometne strasti bo to zelo poseben dogodek,« je v uradni izjavi miril predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blatter. Manj optimističen je bil, ko je spregovoril za švicarski časopis 24 Heures. »Brazilija je začela delati mnogo prepozno. Odkar sem pri Fifi, še nihče ni tako zamujal pri organizaciji prvenstva,« je povedal. Toda Blatterjeva dvoličnost je trenutno zadnja skrb Brazilcev. Bistveno bolj jih zanima, v katero luknjo se pogrezajo kupi denarja. Prvotna ocena o 2,9 milijarde evrov izdatkov za gradnjo stadionov se je namreč že do zdaj trikrat povečala. Gre za identično zgodbo kot v Sloveniji pri gradnji TEŠ 6, le da v bistveno večjih okvirih. Nič čudnega torej, da kar 52 odstotkov Brazilcev nasprotuje domačemu svetovnemu prvenstvu.

Nasprotnike je poskušal pomiriti brazilski minister za šport Aldo Rebelo. Napovedal je, da bodo svetovno prvenstvo in olimpijske igre, ki jih Brazilija gosti čez dve leti, pripomogli k 0,4-odstotni letni rasti bruto domačega proizvoda ter da bosta oba dogodka omogočila 3,6 milijona novih zaposlitev do konca letošnjega leta. Oblastniki so manj zgovorni, ko besede nanesejo na žrtve med gradbenimi delavci, ki so za svoje delo neusposobljeni, ter na reveže v favelah, ki jih neznano kam preganjajo specialne enote. Takšnih ljudi je več kot 30.000, od tega samo v Riu de Janeiru 19.000, čiščenja revnih naselij pa so lani terjala 1890 smrtnih žrtev po vsej državi. Pri večini je kot uradni razlog smrti navedeno »upiranje aretaciji«, a odziv politike je skop in ciničen. »Ne moreš narediti omlete, če ne razbiješ jajc,« je na očitke odgovoril sekretar za javno varnost Jose Mariano Beltrame. Toda ljudsko nezaupanje je počasi začelo vplivati tudi na vodilne može. Tako je mestni svet v Recifeju, ki bo gostil pet tekem svetovnega prvenstva, odpovedal organizacijo navijaškega parka v vrednosti šest milijonov evrov, ki jih bodo »porabili za boljše družbenokoristne projekte«. Vprašanje je, ali bo napoved dejansko uresničena, saj mestu grozi tožba Fife zaradi nespoštovanja pogodb.

Nedokončani stadioni so le majhen problem

A vse bolj se zdi, da so nedokončani stadioni zgolj majhen problem v primerjavi z vsemi težavami v prometni infrastrukturi. Brazilija je namreč peta največja država na svetu po površini, zato je edini način za potovanje med posameznimi prizorišči letalski prevoz. Kakšen kaos je na vidiku, razkrivajo podatki, da štiri največja letališča v državi že zdaj obratujejo z bistveno večjo zmogljivostjo od načrtovane. Denimo letališče Guarulhos v Sao Paulu je leta 2013 sprejelo 36 milijonov potnikov, kar je 44 odstotkov več od uradne zmogljivosti. Letalska statistika v Braziliji zraven beleži, da ima vsaj eden od desetih letov pol ure zamude ali več, 7,5 odstotka vseh letov pa je odpovedanih. Največ odpovedi ima najprometnejša linija med Riom de Janeirom in Sao Paulom, saj v povprečju ne vzleti eno od osmih letal. Zaradi svetovnega prvenstva pričakujejo dodatnih 600.000 tujih obiskovalcev, zato obstaja velika verjetnost, da letališča preprosto ne bodo imela časa in prostora za izpeljavo vseh letov. »Kdor pravi, da ne bo težav, laže,« je bil kratek in jedrnat predsednik brazilske letalske družbe Avianca Jose Efromovich. Hkrati je ocenil, da bi morali imeti med prvenstvom na največjih letališčih vsaj sto dodatnih letov, a opozoril, da trenutno nimajo dovolj zmogljivosti niti za polovico teh letov. Nezanesljivost letalskih družb pa ne prinaša nižjih cen storitev. Kvečjemu nasprotno – cena letalske vozovnice med Riom de Janeirom in Sao Paulom, ki sta oddaljena 250 zračnih milj, je enaka kot za let med Los Angelesom in New Yorkom, ki sta narazen 2500 milj. Predvideva se tudi, da bo povprečna cena enosmerne vozovnice v času svetovnega prvenstva vsaj 300 evrov.

Kljub vsemu so politično-nogometni lobiji v Braziliji in pri Fifi deležni bistveno manj kritik, kot sta jih bila Rusija in njen voditelj Vladimir Putin pri organizaciji olimpijskih iger. Prav tako ni skoraj nobenih pobud po bojkotu svetovnega prvenstva, čeprav smrtne žrtve v Braziliji štejejo v tisočih, pri čemer gre za močno okleščene uradne podatke. Odgovarjal ne bo nihče, prav tako ne za izgubljene milijarde, najbolj žalostno pa je, da bo glavni problem med svetovnim prvenstvom to, ali je boljši nogometaš Ronaldo ali Messi.