Povsem vsakdanji plevel navzlic svoji visoki uporabni vrednosti še vedno najraje raste za vogali najbolj zanikrnih koč, kar si jih uspemo zamisliti. Morda se je ta zoprna navada ohranila še iz časov, ko so Butalci okoli svojih vegastih bajt sejali sol, pognale pa so čudovite koprive. Tistim nabiralcem, ki si jih sicer želijo na krožniku, a so prefini za lomastenje po takšnih zakotjih, bo morda v uteho dejstvo, da koprive rade rastejo tudi po nekoliko spodobnejših vlažnih temačnih globačah in še imenitnejših bregovih najbistrejših potokov. Utegnejo pa zrasti tudi drugod, zato spomladi na sprehodih v naravi v žepu nikdar nista odveč pipec in vrečka. Če ne bo kopriv, bo pa regrat, morda čemaž ... Koprive seveda niso le navaden plevel, ki ožge vsakogar, ki se ga dotakne z golo kožo. Že stari Egipčani so jih gojili kot vrtnino in po nekaterih pričevanjih so bile ena najljubših jedi Kleopatre. Modrost Egipčanov so povzeli stari Grki in prek njih Rimljani. O blagodatih uživanja kopriv so pisali že grški zdravnik Hipokrat ter rimska misleca Horacij in Plinij starejši. Slednji je trdil, da so spomladanske koprive najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še vse leto. Kakor kaže, se modreci niso motili, saj koprive še dandanes veljajo za izjemo zdrave. Če sodite med one, ki ob omembi zdrave hrane zbežijo, kar jih nesejo noge, vas bo morda prepričal prijeten okus, ki ga lahko za dosego standardov višje kaloričnosti podkrepite s smetano ali pretlačenim krompirjem. Če temu dodamo še malo česna oziroma čemaža in soli ter vse skupaj sesekljamo v kašo, dobimo krasno kremno špinačo. Bolj drzni bodo surove mlade koprivne liste le nekoliko posvaljkali, da izgubijo svoje pekoče orožje, nato pa jih bodo skupaj z narezanimi jabolki, sirom, popraženimi mandljevimi lističi, ekstra deviškim olivnim oljem in limonovim sokom spremenili v nadvse okusno solato. Komur to ne diši, lahko koprivne liste zameša v vsako navadno rižoto po receptu hišne gospodinje in razmeroma dolgočasnemu obroku doda nekaj svežine. Izjemno okusna je kremna koprivna juha, sesekljane liste lahko dodamo denimo juhi iz brokolija, nekateri pa prisegajo na enostavno in okusno pito ali omleto s šparglji in koprivami. Če koprive pomešamo s skuto in smetano, zavijemo v vlečeno testo in spečemo, dobimo imeniten zavitek, znan tudi kot srbska zeljanica oziroma „špinačni burek“. Vsekakor drži tudi, da lahko s koprivami v prav vsakem receptu nadomestimo špinačo in številne druge vrste listnate zelenjave. Če vas niti to ne prepriča, vas bo morda naslednje dejstvo: koprive, če jih naberemo sami, so kljub svoji izjemni kulinarični vrednosti popolnoma brezplačne. In še podatek za ljubitelje milozvočne nemščine: kopriva je v tem jeziku ena redkih besed s tremi zaporednimi enakimi črkami: brennnessel.
Koprivna gibanica
Potrebujemo: Potrebujemo 500g listov (najbolje polnozrnatega) vlečenega testa, 500g mladih kopriv, 500g skute, 1dl kisle smetane, ekstra deviško olivno olje, 4 jajca, morsko sol, sveže zmlet črni poper, 2 stroka česna ali ustrezno količino čemaža, timijan, baziliko.
Priprava: Česen olupimo in drobno sesekljamo, koprive očistimo in operemo, narežemo ter začinimo s soljo in poprom. Beljake ločimo od rumenjakov in jih stepemo v čvrst sneg. Rumenjake, sol, poper, timijan in baziliko gladko zmešamo, najbolje v električnem mešalniku. Nadrobimo skuto in dodamo kislo smetano ter česen. Če namesto česna uporabimo čemaž, ga pred tem operemo in drobno narežemo. Nazadnje previdno primešamo koprive in beljakov sneg. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija, medtem pa pekač, po želji obložen s papirjem za peko, namažemo z olivnim oljem. Dno prekrijemo s plastjo vlečenega testa, ki ga premažemo z oljem in pokrijemo z naslednjo plastjo vlečenega testa. Obložimo z delom nadeva, ki ga prekrijemo z dvema plastema testa, malo pomažemo z oljem in nadaljujemo s plastmi, dokler nam ne zmanjka vseh sestavin. Na vrhu naj bo testo, ki ga premažemo z oljem. Pekač postavimo v segreto pečico. Čez 15 minut temperaturo znižamo na 150 stopinj Celzija ter gibanico pečemo še pol ure. Še vročo postrežemo s hladnim jogurtom ali kislim mlekom.
Rižota s koprivami
Potrebujemo 320 g okroglozrnatega riža, 120 g očiščenih koprivnih vršičkov, 3 velike šalotke, 60 g masla, 40 g parmezana, 1,5 l čiste kokošje juhe, 1,2 dl suhega belega vina, morsko sol, črni poper v zrnu.
Koprive blanširamo 2 do 3 minute. Šalotko drobno sesekljamo in jo opražimo na maslu. Dodamo blanširane koprive in jih med nenehnim mešanjem pražimo tri minute. Dodamo riž in ga med mešanjem posteklenimo, nato pa zalijemo z vinom in pustimo, da ga riž vpije. Zalijemo z zajemalko vroče juhe in med občasnim mešanjem počasi kuhamo. Ko se tekočina vpije, prilijemo naslednjo zajemalko juhe in postopek ponavljamo, da riž skuhamo na zob. Odstavimo, solimo in popramo, dodamo preostalo maslo in sveže nariban parmezan. Premešamo in pokrijemo za tri minute ter postrežemo.
Koprivna pita s skuto
Potrebujemo 400 g kopriv, 4 sveža kokošja jajca, 500 g domače skute, 4 žličke pšeničnega zdroba, morsko sol, dva lončka čvrstega jogurta ali kisle smetane, nekaj listov vlečenega testa.
Koprive dobro operemo ter odstranimo stebla, da ostanejo zgolj listi. Podušimo jih v čim manjši količini slane vode ter jih ohladimo in z ostrim nožem sesekljamo. V posodi stepemo dve jajci, dodamo skuto, žličko soli, nekaj žlic jogurta ali kisle smetane ter zdrob. V drugi posodi zmešamo dve jajci, dodamo sesekljane koprive in preostalo kislo smetano ter posolimo. V pomaščen pekač denemo list testa, nato skuto, koprive, testo, skuto, koprive… Na koncu pokrijemo s testom ter premažemo z mlekom. Denemo v segreto pečico in pečemo okoli 40 minut oziroma dokler se zlato rumeno zapeče. Postrežemo kot samostojno jed s sezonsko solato in jogurtom.
Koprivna juha
Potrebujemo 500 g kopriv, 3 dl mleka, morsko sol, sveže zmlet poper, česen, olivno olje, smetano.
Operemo in z ostrim nožem sesekljamo koprive. Na olivnem olju pogrejemo sesekljan česen, da zadiši, nato dodamo koprive. Pomešamo, zalijemo z mlekom in nekaj vode (pazimo, da ne razredčimo preveč), dodamo sol in poper ter pustimo, da se počasi kuha slabih deset minut. Sesekljamo z električnim sekljalnikom, nadevamo v krožnike in zabelimo s smetano.
Zoran Triglav (Foto: Luka Cjuha)
