Konec lanskega leta je bil za Skupino Petrol vse prej kot spodbuden. V zadnjem lanskem četrtletju so se namreč soočali s 30-odstotnim padcem čistega dobička in padcem prodaje na domačem trgu, kjer še vedno ustvarijo večino prihodkov in dobička.
Kljub temu je nacionalni trgovec z naftnimi derivati lani ustvaril 53 milijonov evrov čistega dobička, kar je le milijon evrov manj kot leto prej. Padec prodaje na domačem trgu so v Petrolu nadoknadili z bistveno večjo veleprodajo naftnih derivatov v Avstrijo, povečati pa jim je uspelo tudi prodajo na trgih nekdanje skupne države. Prihodki Skupine Petrol so se tako lani zvišali za pet odstotkov in so pri 3,95 milijarde evrov za zdaj presegli tiste iz leta 2006.
Toda včeraj objavljeno letno poročilo razkriva, da so Petrol pred še bistveno večjim padcem dobička rešile zlasti hčerinske družbe na Balkanu. Tem je namreč lani uspelo opazneje izboljšati dobičkonosnost svojega poslovanja, z izgubo pa je poslovala le srbska hčerinska družba. Dodatno sta na poslovanje Petrola lani pozitivno vplivali tudi sprostitev odloženih terjatev za davke zaradi prodaje delnic Istrabenza ter posledično prepolovitev plačanega davka na dobiček. Za letošnje leto uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika napoveduje 65 milijonov evrov čistega dobička, ki naj bi se do leta 2018 po njihovih napovedih povzpel na 93 milijonov evrov. V prihodnjih petih letih naj bi se dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za tretjino, na 174 milijonov evrov, medtem ko jim ga je lani uspelo zvišati za dobro desetino.
V prihodnjih letih nameravajo v Petrolu očitno nekoliko omejiti tudi investicije, v povprečju pa naj bi odprli le še okoli deset novih bencinskih servisov na leto. Po tem, ko so že lani investicije znižali za petino, na slabih 90 milijonov evrov, nameravajo v prihodnjih petih letih za naložbe nameniti le še okoli 60 milijonov evrov na leto. Prav znižanje investicij bo tako očitno eden ključnih adutov, s katerimi nameravajo v Petrolu znižati zadolženost.
Lani je Petrolu finančne obveznosti uspelo znižati za nekaj več kot 30 milijonov evrov, na 600 milijonov evrov, pri čemer so imeli konec lanskega leta na svojih transakcijskih računih za skoraj 70 milijonov evrov denarja. Neto finančni dolg Skupine Petrol je tako konec lanskega leta le še za 3,9-krat presegal letni EBITDA. To je sicer bolje od slovenskega povprečja, a na drugi strani kljub temu nad povprečjem večjih naftnih skupin, saj bi denimo OMV in MOL svoj celotni finančni dolg lahko odplačala že z enoletnim EBITDA.
Tomaž Berločnik je lani za vodenje uprave Petrola prejel nekaj manj kot 318.000 evrov bruto, bruto prejemki članov uprave Roka Vodnika in Janeza Živka pa so znašali okoli 268.000 evrov. Bruto prejemki vseh treh članov uprave so se tako lani v povprečju zvišali za okoli pet odstotkov, medtem ko so se stroški dela v Skupini Petrol kljub večjemu številu zaposlenih znižali za dva odstotka. Fiksne plače so se članom Petrolove uprave lani sicer nekoliko znižale, vendar pa so na drugi strani imeli opazneje višje variabilne prejemke, ki so odvisni od uspešnosti poslovanja. Skupno so namreč prejeli za 263.000 evrov variabilnih prejemkov oziroma četrtino več kot leta 2012.