Pismo pa bo romalo tudi na tvoj začasni naslov. V naselje Selo pod Stolom. Tudi tam imaš (preverjeno) svoj nabiralnik. Kamor ti pošto dostavlja drug poštar. Ki pa lahko pove, da te pogosto vidi. Ker tam pač živiš, prideš po pošto, se udeležuješ kake pomembne krajevne polemike/tematike, pereš avto na dvorišču in hodiš v trgovino in še kam. Na začasnem naslovu ti je lepo: gledaš na Stol, lepa gora je to.

A tvoj pravi stol je v Kranju. Na njem sediš dolga leta, vlečeš plačo in se razdajaš za občane, ki jih sicer redko srečaš. Zato tako rad na javne dogodke pošlješ svoje namestnike na zemlji oziroma na občini. Če pa že prideš izpod Stola, potem se daš pripeljati. Šofer Mirko sede za volan in se pelje pod Stol, verjetno mu je lepo. Tam prisedeš ti, pa hajd na stol(ček) v mesto, kjer imaš službo, ne pa mesarja, peka, vulkanizerja.

Pišem ti, da bi ti sporočil, da bi te rad srečal. Da bi tudi ti hodil po istih luknjastih cestah, videl iste razbite smetnjake in dojel, da se nam v tem našem mestu marsikaj podira. Rad bi te srečal na tržnici ali avtobusni postaji, ki sta največji sramoti mesta, kjer imaš stol, doma pa pogled na Stol. Razumem tudi tvojo stisko: težko je živeti dvojno življenje, hujše ti je kot gastarbajterjem. Na začasnem naslovu pod Stolom uživaš v družbi svoje soproge, ki ima tam svoj nabiralnik, v mestu tvojega funkcionarskega stolčka pa se gneteš z vsaj še štirimi ljudmi, ki delijo stalni naslov (ali vsaj nabiralnik in zvonec in kuhinjo in…) s tabo. Pišem tudi zato, ker me je strah, da se boš nekoč zmotil in odšel na napačen naslov. Da boš želel pod Stol in končal na Planini ali obrnjeno: da boš klepet želel s soprogo po napornem županskem dnevu, pričakala pa te bo podnajemnica!?

Vsega tega me je strah in občudujem te, kako zmoreš biti tu in tam. Kako imaš rad Stol in Planino. Verjetno vsak dan med vožnjo z vozilom, ki sem ti ga kupil kot davkoplačevalec in ga voziš v zasebne in službene namene, preklinjaš dan, ko je bil sprejet trapast predpis, da mora župan živeti v občini, kjer je župan. In še prej kandidat. Zato ti trpiš, zato imaš dva naslova, dva nabiralnika, dve življenji, dva službena avtomobila (ali več) in povrhu še na izbiro Stol in Planino.

Trapasti Slovaki (mi sporoča prijateljica) imajo predpis, da mora župan, ki se preseli v drugo mesto ali občino, odstopiti. No, po tem nas pa z njimi ne bodo več zamenjevali. Kajti jaz si želim, da bi se ti samo preselil ali naselil v mesto, kjer si župan in kjer imaš stalno bivališče. Da bil tam, kjer imaš dobro plačan stol in tudi kako planino v okolici. Res pa je, da poznavalci pravijo, da je v hiši pod Stolom, kjer te vidijo, pogosto lepše kot na Planini, v podstrešnem stanovanju, kjer te vidijo poredko. In četudi morda jeseni na volitvah padeš s stola, boš pod Stolom zopet doma in srečen. Jaz pa tudi. Ker bom končno vedel, kam sodiš. In pri mesarju te ne bo iskalo moje oko…