Po podatkih ministrstva za zdravje skupni je primanjkljaj 39 javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke znašal 3,22 odstotka njihovih celotnih prihodkov. Skupni primanjkljaj bolnišnic pa predstavlja 3,33 odstotka celotnih prihodkov bolnišnic.
Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) in devet območnih zavodov za zdravstveno varstvo je lansko leto zaključilo s primanjkljajem v višini 1,4 milijona evrov, kar je 2,42 odstotka njihovih celotnih prihodkov. Osem območnih zavodov za zdravstveno varstvo je poslovno leto zaključilo s primanjkljajem, pozitivno je poslovala le murskosoboška enota. IVZ pa je lansko leto zaključil s 14.676 evrov plusa, kar predstavlja 0,09 odstotka celotnega prihodka inštituta, so zapisali na ministrstvu za zdravje v sporočilu za javnost.
Poslovni izidi javnih zdravstvenih zavodov so bili lani v primerjavi z letom poprej bistveno slabši in so posledica novih dodatnih varčevalnih ukrepov in novih zakonskih obveznosti, kot sta uveljavitev novih stopenj DDV in plačilo odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij.
Če te dodatne obveznosti ne bi bilo, bi javni zdravstveni zavodi lansko leto zaključili z 17,2 milijona evrov minusa, kar bi predstavljalo 1,33 odstotka celotnih prihodkov. Takšen poslovni izid je primerljiv z letom 2012, ko je skupni primanjkljaj znašal 11.755.397 evrov, kar je 0,86 odstotka celotnih prihodkov, navajajo na ministrstvu za zdravje.
Zamiki plačil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pomembno vplivajo na likvidnostno stanje javnih zdravstvenih zavodov in na njihovo zadolženost oz. zapadlost neplačanih računov. V enem letu se je njihova zadolženost tako povečala. Kratkoročne obveznosti so bile konec lanskega leta za skoraj 18 milijonov evrov višje od konec leta 2012. Od tega so obveznosti do državne zakladnice višje za 14,7 milijona evrov, do dobaviteljev pa za 3,2 milijona evrov.
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in državne zakladnice so znašale 158,4 milijona evrov, 72,81 odstotka tega znašajo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev. Višina teh kratkoročnih obveznosti predstavlja 12,21 odstotka celotnih prihodkov javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država.
Bolnišnice so lani aktivno izvajale ukrepe za obvladovanje stroškov, kar se odraža na padcu vseh pomembnejših kategorij odhodkov v primerjavi z letom 2012. Stroške so sklestile za 2,36 odstotka oz. za 29.853.258 evrov. Vseeno pa je devet od 26 javnih bolnišnic lansko leto zaključilo s plusom v skupni višini 1,4 milijona evrov, preostalih 17 bolnišnic pa je ustvarilo za 41,3 milijona evrov minusa.
Samo izplačilo poračuna odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij je povečalo primanjkljaj javnih bolnišnic za 22,5 milijona evrov. Če te obveznosti ne bi bilo, bi bolnišnice v letu 2013 izkazale skupen primanjkljaj v višini 17,4 milijona evrov, kar bi pomenilo za 4,2 milijona evrov višji primanjkljaj v primerjavi z letom 2012.
Bolnišnica z največjim absolutnim primanjkljajem je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, katere primanjkljaj predstavlja v celotnem primanjkljaju 17 bolnišnic več kot polovico (53,31 odstotka). Najvišji padec celotnih prihodkov so lani v primerjavi letom poprej utrpele Psihiatrična bolnišnica Vojnik (za 9,40 odstotka), Bolnišnica Topolšica (za 9,29 odstotka) ter Splošna bolnišnica Nova Gorica (za 8,12 odstotka).