Obnovo naj bi začeli poleti
Ko je na javnem razpisu izbrano podjetje Styria Arhitektura z odgovornim projektantom Davidom Mišičem na čelu pripravilo projekt in ga uskladilo z željami in zahtevami zavoda za kulturno dediščino, je občina na upravno enoto poslala vlogo za gradbeno dovoljenje. Župan Janko Kos pravi, da so za prvo fazo prenove, ki bo stala kar dva milijona evrov, že oddali prijavo na javnem razpisu za sofinanciranje projektov programa Norveškega finančnega mehanizma, ki sofinancira ohranjanje dragocene evropske kulturne dediščine.
Računajo, da bodo dobili nekaj več kot 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, razliko bodo primaknili iz občinskega proračuna, nekaj pa bodo prispevali tudi partnerji v projektu. Če se bo vse izšlo po načrtih, bodo gradbena in arheološka dela na povezovalni poti in v zahodnem delu antične nekropole začeli julija letos.
Rimska nekropola iz Šempetra v Savinjski dolini spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi. Leta 2012, ko so v Šempetru praznovali 60-letnico odprtja parka, jo je Lonely Planet uvrstil celo na tretje mesto med destinacijami Slovenije. Spomnimo, da je pred skoraj 2000 leti skozi Šempeter vodila pomembna rimska cesta, ki je povezovala Akvilejo, Emono, Celejo in Petovijo. V okolici so imeli svoja posestva rimski veljaki in upravniki iz Celeje. Nekateri med njimi so si še v času svojega življenja postavili grobnico v šempetrski antični nekropoli.
Nekropolo so po naključju odkrili šele leta 1952. Med deli v sadovnjaku so našli kip sedeče ženske, zato so se arheologi z navdušenjem zakopali v delo in po nekaj letih izkopavanj odprli arheološki park. V lapidariju stojijo grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov tistega časa in so zato neprecenljive vrednosti. Župan pravi, da je bilo od odkritja antične nekropole izkopanih že več kot 600 arheološko pomembnih predmetov in več kot sto družinskih grobnic. Najlepše so tiste, ki so jih Rimljani naredili iz pohorskega marmorja in jih okrasili z reliefno upodobljenimi kipi tam pokopanih družin. Zaradi vremenskih vplivov najbolj propadajo spomeniki v zahodnem delu parka. Povezovalna pot med zahodnim in vzhodnim delom ter območjem cerkve svetega Petra je neurejena in nevarna, medtem ko je vzhodni del Nekropole z rimsko cesto sicer ograjen in krajinsko urejen, vendar obiskovalcem ni predstavljen na tak način, da bi bil zanimiv tudi z doživljajskega in izobraževalnega vidika.
