Sanacija gozdov in infrastrukture, ki jih je v začetku februarja uničil žled in po nekaterih podatkih povzročil za okoli pol milijarde evrov škode, spodbuja širši družbeni razmislek o prihodnosti – ne le o tem, kaj potrebujemo za čimprejšnjo sanacijo, pač pa predvsem za trajnostno vzpostavitev ravnovesja v uničenih gozdovih, ki je navsezadnje pomembno ne le za življenje gozdnih živali, pač pa tudi ljudi.
Medtem ko je Zavod RS za zaposlovanje pretekle dni vzpostavil program usposabljanja gozdarjev in sekačev, v katerega se lahko vključijo brezposelni in si tako pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo, pomenijo obstoječe razmere in vse hitrejše spreminjanje potreb na trgu dela izziv tudi za Višjo strokovno šolo Postojna, ki je edina akreditirana za izvedbo programa gozdarstvo in lovstvo. Ob tem izvajajo tudi višješolska strokovna programa poslovni sekretar in strojništvo.
»V prihodnje bomo potrebovali še več strokovnjakov na področju gojenja in varstva gozdov, pridobivanja lesa in gozdnih tehnologij ter lovstva. Z znanjem, ki ga redni ali izredni študent pridobi pri nas, in s svojo odprtostjo za reševanje družbenih izzivov nastajajo novi poklici in karierne poti, ki si jih ljudje oblikujejo sami. Tako bo vse več novih delovnih mest nastalo na področjih naravovarstva, urbanega gozdarstva, arboristike, ekoturizma, gozdne pedagogike, ravnanja z lesno biomaso, povezovanja z lesno industrijo, urejanja hudournikov in vodotokov, dopolnilnih kmetijskih dejavnosti...« je prepričan mag. Slavko Božič, vodja programskih področij na Višji strokovni šoli Postojna.
Sledijo potrebam okolja
Na šoli v sklopu programa gozdarstvo in lovstvo redno študira 72 študentov, izredno pa 36, študenti pri podjetjih brez težav dobijo priložnosti za prakso, v večini primerov jih tudi zaposlijo. »Podjetjem, ki sprejemajo naše študente na praktično izobraževanje, pomagamo pri prijavi na razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije za pridobivanje sredstev razpisa Sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja študentov. Sledimo potrebam in pričakovanjem okolja,« poudarja Božič, ki je prepričan, da je pomembna naloga šole podpora mladim ljudem pri izboljševanju njihove zaposljivosti, še prej pa pri uspešnem zaključevanju študija in pri diplomi.
Na njihovo šolo se trenutno na programu gozdarstvo in lovstvo najpogosteje vpisujejo dijaki iz Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne ter dijaki iz Srednje lesarske šole v Ljubljani. Veliko je posameznikov tudi iz drugih srednjih šol iz vse Slovenije in vsak od njih z znanjem, pridobljenim na Višji strokovni šoli, išče svojo karierno pot in svoje možnosti. »Večina predavateljev programa prihaja iz državnih in zasebnih podjetij, zato pridobljeno znanje pomeni dopolnitev ali nadgradnjo za ustvarjanje unikatnih karier. Priporočamo vpis vsem tistim, ki jih zanima poklic v smeri trajnostnega razvoja in naravovarstva. Naravni in gospodarski vir slovenskih gozdov bo v prihodnje potreboval veliko strokovnega znanja in usposobljenih ljudi za delo z njim,« je prepričan Božič.
Prosta delovna mesta
Na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer sicer od lanskega aprila objava prostih delovnih mest za podjetja ni več obvezna, je odprtih nekaj delovnih mest s področja gozdarstva. Tako delodajalci iščejo pet menedžerjev za proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu, sedem strokovnjakov v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ter strokovnjake za varstvo okolja, inženirje za tehnično-tehnološke in organizacijske rešitve varovanja okolja ter laboratorijske tehnike in asistente svetovalce v gozdarstvu.
Konec minulega leta je na šoli začel delovati tudi karierni center, ki zagotavlja študentom karierno svetovanje od vpisa naprej, hkrati pa pomeni most med študenti, diplomanti in zaposlovalci, saj na portalu podjetja lahko objavljajo svoje zaposlitvene potrebe in priložnosti za opravljanje prakse.