Ja, Slovenija se spreminja v eno samo jamrarijo. Vsak, ki ima sekundo časa, pred kamerami moli kakšen papir ali dokument. V zadnjem času pred kamerami špancirajo vsi tisti, ki dokazujejo, da so jim zasolili davek na nepremičnine. Kazanje tistih, ki s podčrtanimi informativnimi izračuni bentijo čez oblast, je postalo posebna televizijska forma. Forma pritoževanja in jokanja. V Točki preloma je na tem valu jezdila tudi eminenca nacionalne TV Vida Petrovčič. Tako počez udrihanje in tako počez simpatiziranje. Udrihanje čez birokrate, simpatiziranje z vsemi, ki sovražijo davke. Logično, kje pa ste že srečali koga, ki z veseljem plačuje davke. In vsi tisti, ki s papirji dokazujejo, da so njihove bajte, parcele, gozdovi in njive previsoko ocenjeni, bi naslednji dan ob morebitni prodaji svoje nepremičnine dokazovali, kako je ta dvakrat vrednejša od informativnega izračuna. Jasno, brez tv-kamer.
Televizijske eminence so si podelile nagrade. Nacionalka je svojim najzaslužnejšim dala priznanja. Res lepo. Vsaj nekaj za prestano trpljenje ob branju nezadovoljnih odjemalcev električne energije. Nekako je obveljalo, da so oni naša last. Da se lahko vsak spotakne ob njih. Izlije svoj žolč.
Tisti, ki ne bi smel nikoli dobiti nagrade, še več, takoj bi ga morali spoditi iz javnega zavoda, pa je pametnjakovič, ki je sredi sezone v smučarskih skokih dovolil, da se nekaj tekem preseli na konkurenčno Planet TV. V času, ko se Peter Prevc znajde v najbolj dramatični borbi za skupno zmago, nacionalka mrkne. Kot da je to nekaj normalnega. Brez opravičila, brez najave, brez obrazložitve. Nekaj, kar se zgodi mimo njih. Po božji volji. Po tej volji se Andrej Stare namesto na Finskem znajde v Stožicah in komentira sedmorazredni žogobrc. Namesto da bi Andrej z Jelkom Grosom stresal domislice, pobiral stave in preigraval scenarije, se mora napol zmrznjen na stožiških tribunah ukvarjati z navijači. Moralizirati o tem, kaj spada na igrišče in kaj ne.
Na Planetu TV so darilo sprejeli z reaktivacijo dveh komentatorskih legend, Toma Lajovca in Ota Giacomellija. Poteza, ki se ni ravno posrečila, saj sta oba popolnoma brez forme. Preprosto rečeno, v salonarjih sta neogreta pritekla na teren. Nič ne vidita, nič ne izračunata, nič ne dramatizirata, ampak na koncu le kaj ugotovita. Da je bilo vse skupaj premalo za zmago ali dobro uvrstitev. In da bo drugič bolje.
Sta pa oba poskrbela za brezštevilne duhovite komentarje na forumih. Eden od prizadetih je dal kratko analizo stanja: izgubila je nacionalka, izgubil je Planet TV, izgubili smo gledalci in izgubili so skakalci. Naši vrhunski tekmovalci si res ne zaslužijo, da jih spremljajo komentatorski šalabajzerji. Najbolj nesrečna bi morala biti Tina Maze, ki na srečo ne sliši, kakšne nebuloze uspejo strokovni komentatorki Ani Kobal. Po njenem so dobre tiste, ki napadajo, in slabe tiste, ki vozijo rezervirano. Epohalna ugotovitev…