Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij daje direktorju zavoda pravico, da potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, predčasno izpusti obsojenca. Vendar se mora ta v času prestajanja kazni ustrezno obnašati, si prizadevati pri delu in se aktivno udeleževati drugih koristnih dejavnosti. Poleg tega je pogoj še, da je obsojenec že prestal dve tretjini kazni, so še pojasnili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Cesarčeva je bila junija lani obsojena na zaporno kazen, ker kot dežurna zdravnica ni nudila zdravniške pomoči na kraju nesreče, kjer je delavec Slovenskih železnic zaradi stika z električnim tokom padel z droga. Ta je kasneje v bolnišnici umrl.
Prvostopenjsko odločitev je potrdilo še višje sodišče, predsednik republike Borut Pahor pa njeni želji za pomilostitev ni ugodil. Sodišče tudi ni ugodilo prošnji, da bi zdravnica namesto zapora opravljala družbeno koristno delo. Zato je 1. oktobra začela prestajati zaporno kazen na Igu. Brežiška zdravnica je bila sicer od decembra med tednom na prostosti in je prestajala kazen le ob koncih tedna. Cesarčeva je enkrat tedensko tudi že opravljala svoje delo v Zdravstvenem domu Brežice.
