Žal nismo izpolnile cilja v Evropi in se uvrstile na sklepni turnir v Budimpešti. Preveč smo igrale po sistemu toplo-hladno, imamo prevelika nihanja v igri. Toda res ne vem, kje so razlogi za to. Na prvi tekmi smo odlično odigrale proti Larviku v Stožicah, na gostovanju pri Budućnosti pa se nam je zgodilo to, kar se nam ni še nikoli v zadnjih petih letih, odkar sem v Krimu. Razpad sistema igre, toda to se v športu pač dogaja. Le teden pozneje smo bile proti Györu na Madžarskem na pragu presenečenja, prav tako tudi prejšnji vikend v Stožicah, a nam ni uspelo.
Krimov edini skalp v drugem delu lige prvakinj je bil evropski podprvak Larvik. Ali ga lahko premagate tudi v soboto na Norveškem?Upam, da lahko »ponovimo vajo« tudi v Larviku. Obe ekipi sta na istem, saj sta že izgubili možnosti za uvrstitev na sklepni turnir. Na Norveško gremo po zmago, nikakor ne z belo zastavo. Ne bomo se predale vnaprej, čeprav tekma ne odloča o ničemer, ampak je le prestižnega pomena.
Ali se je zaradi številnih težav v klubu in okoli njega ter tega, da Krim ni izpolnil cilja v Evropi, na treningih in tekmah težje zbrati in motivirati?V tej sezoni imamo zares veliko težav, tako z igralskim kadrom kot denarnih. Razmere so težke, a takšne niso le v Krimu, ampak skoraj povsod po Evropi. Res se je zaradi težav težko zbrati na treningih in tekmah, toda igralke smo prave športnice in profesionalke. Ne glede na vse bomo športno, profesionalno in pošteno oddelale svoje obveznosti na zadnjih dveh tekmah. To je seveda naše delo, naš kruh. In na obeh tekmah bomo šle kljub oslabljeni zasedbi na zmago.
Ali še čutite posledice poškodbe in operacije kolena, zaradi katerih ste bili z igrišč odsotni skoraj osem mesecev?Malce še čutim, na srečo pa nimam nobenih težav ali bolečin. Po tako težki poškodbi in dolgi odsotnosti je logično, da koleno še ni v takšnem stanju, kot je bilo prej. In zato tudi še nisem v takšni formi, kot sem bila pred poškodbo. A upam, da se bo tudi to kmalu zgodilo. Podzavestnega strahu na treningih in tekmah zdaj nimam več, sem ga pa imela, ko sem po poškodbi začela trenirati in tudi na prvi tekmi prejšnji mesec proti Budućnosti.
Klub je že zapustilo pet tujk, napovedani so še novi odhodi po tej sezoni in krepko zmanjšanje proračuna za naslednjo. So vaši načrti še povezani s Krimom?V Ljubljani sem se dobro navadila na življenje in delo, super se počutim in mi je lepo, sem blizu doma... Rada bi ostala, a ne vem, kakšna bo nadaljnja usoda kluba, kakšna bo njegova prihodnost. Še vedno razmišljam o tem, kaj naj storim. Imam seveda tudi ponudbe drugih klubov, toda najprej moram opraviti pogovore z vodilnimi ljudmi v Krimu. Potem pa bom videla, kako se bom odločila.
