Prof. dr. Janez Bogataj
Drago Bulc, predsednik društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija
»Ob branju doživetij in opažanj izvidnikov v Zrečah in na Rogli sem bil najbolj vesel njune končne zaobljube, da se bosta v te kraje še vrnila. Še celo več, s seboj bo naš Maročan pripeljal celo svojo hčerko, da se bosta skupaj učila smučanja. Torej sta bila naša izvidnika, kljub temu da so jim za domače jedi ponudili nekaj, kar je zelo daleč od slovenskega gastronomskega izročila, in so jima za dve uri smučarskega tečaja z najemom opreme želeli zaračunati celo premoženje, vseeno zadovoljna.
Pogosto si v turizmu postavljamo vprašanja, kako meriti kakovost ponudbe nekega turističnega objekta, kraja in tudi dežele. Mislim, da je edino verodostojno merilo zadovoljstvo gostov. In kako meriti nekaj, kar se zdi na prvi pogled težko merljivo? Zelo enostavno. Po številu gostov, ki se vračajo. Žal pa le redki turistični ponudniki zbirajo podatke o zvestobi gostov. Vendar pa so med njimi tudi takšni, ki si stalne goste zapomnijo in jim pri naslednjem obisku ponudijo najrazličnejše ugodnosti. Poleg tega se spomnijo nanje z voščilom ob rojstnih dnevih in raznih osebnih jubilejih ter najrazličnejših praznikih.
Merjenje zadovoljstva na tak način je od uvedbe računalnikov v turistični vsakdan zelo enostavno. Za takšno prijazno spremljanje stalnih gostov obstajajo tudi posebni programi. Pa je pri nas vseeno zelo malo takšnih turističnih organizacij in podjetij ter posameznih ponudnikov, ki bi uporabljali vsa ta sodobna orodja, pa čeprav njihova uporaba ni povezana z velikimi stroški. Kaže, da se naši turistični delavci in podjetniki, čast izjemam, ne zavedajo, da je veliko lažje in ceneje pridobiti za prihodnji obisk že znanega zadovoljnega gosta kot pa med hudo konkurenco doma in v tujini za prvi obisk iskati nove goste.
Seveda pa se je treba ob prvem obisku pri gostu tako izkazati, da bo zadovoljen, kajti vrača se samo ZADOVOLJEN gost.«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Začetek je bil po mojem okusu: 'Pot do hotela je bila odlično označena, receptorka je bila prijazna, soba je bila čista.' To je osnova. Potem pa droben šok. O urnikih, ko so TIC-i odprti in zaprti, smo že kar nekajkrat pisali, pa me vseeno vsakokrat sproti pogreje, ko naletim na prepričanje, da ob koncih tedna nikoli in nikjer ni bilo in ne bo nobenega turista in da zato nima smisla, da bi bili tisti, ki so zadolženi za turizem, takrat v službi. Zelo preprosto je: vsak, ki se želi iti turizem, pač ne more 'štacune' zapreti v soboto opoldne. Pika. Sicer se zgodi, kar se je zgodilo našima članoma Dnevnikove izvidnice, da ju je naključni sprehajalec poslal na 'pristno kuhinjo' v bližnjo gostilno. Dobro, to bi človek še prenesel, nikakor pa mi ne gre v glavo, da jima je natakarica kot tipično lokalno pohorsko jed predlagala purana na pariški način in pomfri ter purana z jurčki in krokete!
Vtis o turističnem kraju je popolnoma popravil vodja natakarjev zreških term, ki je bil, kot je povedal maroški član Dnevnikove izvidnice, prava zakladnica znanja o mestu, njegovi zgodovini in znamenitostih, ki jih kraj in okolica ponujata. Seveda je jasno, da se že močno pozna, da ima kraj kar nekajletno tradicijo na področju turizma, saj sta Maročana takoj opazila prijaznost ljudi in odprtost do tujcev. Vse, kar si želi gostitelj od svojega gosta, je namreč strnjeno v naslednji povedi našega izvidnika: 'Imel sem se lepo in tudi občutek, da sem sprejet v neko okolje, je bil prijeten.'
Sledili sta uživanje na snegu (čeprav moram reči, da se mi je zdelo za dve uri učenja smučanja z izposojo opreme za dve osebi 100 evrov kar precej) in uživanje v termah; oboje je bilo spremljano s prijaznimi gostitelji, mogoče bi tokrat pozitivno izpostavil ugotovitev Maročana, da so reševalci na bazenu dajali občutek, da obvladajo prostor in se zavedajo resnosti in odgovornosti svojega poklica. To je za vse, posebno pa za družine z otroki, izjemno pomembna podrobnost, ko se odločajo, kam bodo šli na enodnevno kopanje ali na dopust.«
Primož Žižek, direktor podjetja E- Laborat
»Vse poti TIC-a občine Zreče vodijo na portal Destinacija Rogla, kar je osnova za oceno spletne prisotnosti Zreč na spletu. Sicer je med zadetki seveda najvišje ponudba term, pa tudi ponudba spletnih mest projektov, kakršen je na primer Podeželje. S tem se kaže mrežna vključenost Zreč v destinacijsko ponudbo. Spletni nastop Zreč v okviru portala destinacija Rogla je logičen in korekten. Priporočam sicer izboljšanje uporabniške izkušnje spletnega mesta, saj ne upošteva nekaterih osnovnih uporabniških konvencij. Všečna je tudi logična razporeditev vsebin, nekoliko manj pa prilagojenost vsebin letnim časom, kar govori o tem, da je na uredniški ravni še veliko možnosti za razvoj. V splošnem pozdravljam destinacijske portale, kjer se združujejo zgodbe, paketi ponudb, dogodkov in drugih aktualnosti. To nas pomika naprej po lestvici konkurenčnosti, saj lahko edino z združevanjem potencialov tudi na spletu smiselno umeščamo turistično ponudbo v širšem nacionalnem in regionalnem kontekstu. Tudi primerna večjezičnost ne razočara. V splošnem soliden spletni nastop, od tu naprej pa je treba aktivneje razvijati zgodbe in sistematično digitalno trženje, kar bo srednjeročno zagotavljalo stalen pritok spletnih uporabnikov, tako tistih zvestih kot vedno več novih, potencialnih kupcev oziroma turistov.«