Vendar mi je prav »angleški« koncept razbil predsodke in predstavil drugačen vpogled v N'Tokovo širino razmišljanja. Album namreč zahteva pozornost; treba ga je slišati in zaslišati z več zornih kotov in ga tako tudi tolmačiti. Jezik je pri tem še najmanjša »ovira«, saj bi enako zazvenel tudi v japonščini. N'Toko z njim namreč lokalni predznak zamenja z globalnim, kar je »po vzdušju« pravzaprav eno in isto – dovolj je trenuten pogled na nekatera socialna ali ekološka žarišča v svetu in vsebinski del dobi pravi odzven v naših ušesih. V tem razmisleku godijo zlasti njegova raznovrstnost, besedilna bogatost in čvrsto prizemljena življenjskost, znotraj katerih je aktualna hiphopovska mitologija zmanjšana na minimum. Zvokovno Mind Business deluje dokaj staroselsko, na trenutke bi celo dejal radijsko prijazno, kar nas lahko navdaja z optimizmom: očitno ima N'Toko še veliko »novega« manevrskega prostora, ki ga bo s svojo ekipo zapolnil in izpopolnil v prihodnosti. Glede na plodnost njegovih razmišljanj se kaj takšnega pričakuje zelo kmalu. Hkrati pa N'Toko ne trdi, da govori končno resnico, zato ne manjka duhovitih analogij in referenc s težo iz (kvazi)popkulturnega in političnega miljeja, s katerimi brez dlake na jeziku – a daleč od tega, da bi bil kakor koli nesramen – z izbranimi besedami predstavi prizore urbanega in miselnega opustošenja.
Mind Business je efektno posnet, sproduciran in aranžiran material, skozi katerega se vijejo – poleg klasične rapovske poetike – tudi leitmotivi, značilni za trance in elektropop. Na neki način z njimi obuja glasbene (in morda še kakšne) spomine, hkrati pa poudarja svoj pozitivni svetonazor. Rdeča nit albuma je vsekakor sproščenost, ki ga je navdala z drugačno (neslovensko) energijo, preusmerjeno v angažirano gostobesednost, kjer se na trenutke (Minor Celebrity) tudi dodobra nasmejimo, četudi je ta nasmeh bolj grenak. Vsekakor album, ki daje razumu dovolj in veliko prostora.
