Jacenjuka naj bi v četrtek potrdili še v parlamentu. 39-letni nekdanji zunanji minister Ukrajine je sicer predsedujoči stranke Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko.
Po odstavitvi predsednika Viktorja Janukoviča Ukrajina še zdaleč ni enotna. Medtem ko je oblast v prestolnici Kijev praktično prevzela opozicija, vzhod države s Sevastopolom na čelu na pomoč kliče mater Rusijo. V Sevastopolu je množica odstavila mestne oblasti in imenovala ruskega župana, prišlo pa je tudi do množičnih protestov. Jutri bodo v Kijev odpotovali zunanji ministri Madžarske, Slovaške in Češke. Upajo, da se bodo že srečali z novo začasno vlado.
Kerry od Rusije zahteva, naj drži obljube o celovitosti Ukrajine
Ameriški državni sekretar John Kerry je danes Rusijo pozval, naj drži obljube in spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine, potem ko je Moskva sporočila, da bo okrepila varnostne ukrepe na jugu ukrajinskega Krima. Ob tem je Kerry še zanikal, da se ZDA vmešavajo v notranje zadeve Ukrajine.
"Vse države bi morale spoštovati ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Rusija je dejala, da bo to storila in menimo, da je pomembno, da svoje obljube drži," je dejal Kerry in dodal, da si Washington ne želi konfrontacije v času političnih nemirov v Ukrajini.
Zadnji dnevi zelo napeti
Zadnji dnevi so bili v Sevastopolu napeti, poroča britanski Financial Times. Množica kakih 20.000 proruskih demonstrantov je konec tedna izkoristila priložnost in iz mestne hiše vrgla s strani Kijeva imenovano mestno upravo. Za župana so razglasili ruskega državljana Alekseja Čalija.
Ko so v ponedeljek nekdanji člani mestne uprave zagrozili z aretacijo Čalija, so se njegovi podporniki zbrali pred mestno hišo. Vzklikali so njegovo ime ter kričali: "Rusija, Rusija!"
Dogajanje v Sevastopolu, kjer je že 250 let oporišče ruske mornarice, je eden glavnih razlogov za skrb novih oblasti v Kijevu, katerih prva naloga je ohraniti ozemeljsko celovitost države.
Protesti tudi drugod po Krimu
Sevastopol je po nekaterih ocenah povsem ruski glede na vse parametre, razen imena. Prebivalstvo ni le večinoma rusko govoreče, ampak tudi etnično rusko. Po navedbah protestnikov, ki so te dni vztrajali pred mestno hišo, so njihove sanje ponovna priključitev k Rusiji. To naj bi bila usoda vsaj njihovega mesta, če že ne celotnega Krima.
Sevastopol pa ni edino uporniško mesto v Krimu, za danes so napovedani protesti v več krajih v krimski avtonomni republiki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V torek so se v administrativni prestolnici republike, mestu Simferopol, zbrali protestniki, ki so demonstrante v Kijevu zmerjali z "banditi" in pozivali Rusijo, naj jih reši, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Na zgradbi vrhovnega sodišča je zaplapolala ruska zastava, vstop v krimski parlament so zablokirali.
Tatarski protestniki vdrli v krimski parlament
Danes pa je prišlo do izgredov, ko so večinoma etnični krimski Tatari protestirali proti nepripravljenosti lokalnih oblasti na priznanje novega vodstva v Kijevu. Protestniki so namreč vdrli v poslopje parlamenta, pri čemer so prebili vrste številčno precej slabše zastopanih policistov.
Moskva doslej z izjavami ni nakazala, da bi želela Sevastopol ali Krim znova sprejeti pod svoje okrilje. Poslanec ruske dume Leonid Slucki je ta teden obiskal Simferopol z namenom razpravljati o prihodnosti regije. Pri tem je obljubil, da bo Moskva zaščitila v regiji živeče Ruse, zavrnil pa je govorice, da naj bi prebivalcem kmalu začeli deliti ruske potne liste. Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov zagotavlja, da se Moskva nima namena vmešavati v ukrajinsko notranjo politiko.
Medtem pa so v Sevastopolu zbrali kakih 3000 prostovoljcev, ki naj bi kmalu začeli z vojaškim urjenjem. Za to potezo so se med drugim odločili, potem ko je parlament v Kijevu v nedeljo spremenil zakonodajo in ruščino ukinil kot enega od uradnih jezikov v državi.
Putin kaže mišice
Reuters poroča, da je Vladimir Putin ukazal nujno preverjanje vojne pripravljenosti vojaških sil na zahodu Rusije. Tuje tiskovne agencije potezo razumejo kot rusko razkazovanje mišic ob napetostih v Ukrajini.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes razkril, da bo preverjanje potekalo vse do 3. marca. A minister tega ukrepa ni povezal z nemiri v Ukrajini, ki meji na ruska zahodna vojaška območja. Putin je sicer lani dejal, da bo redno ukazoval nenapovedane inšpekcije.
ZDA so sicer Rusijo nedavno posvarile, da bi bilo vojaško posredovanje v Ukrajini "resna napaka".
Nato pripravljen Ukrajini še naprej pomagati na poti demokratičnih reform
Zveza Nato je pripravljena nadaljevati s pomočjo Ukrajini na poti demokratičnih reform, je v izjavi pred začetkom zasedanja obrambnih ministrov Nata povedal generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ukrajinsko ljudstvo pa je tisto, ki mora samo odločiti, kakšna naj bo prihodnost njihove države.
Kot pravi prvi mož zavezništva, dramatično dogajanje v Ukrajini podrobno spremljajo. Spodbudno je, da se je nasilje prenehalo, ključnega pomena pa je, da temu sledi politični dialog, ki spoštuje demokratične vrednote, je Rasmussen poudaril v izjavi.
Nato spoštuje suverene odločitve ukrajinskega ljudstva, je dodal in ponovil, da je Ukrajina tesen in dolgoleten Natov partner, Nato pa "iskren prijatelj" Ukrajine.
Na novinarsko vprašanje, ali se je tudi sam glede Ukrajine pogovarjal s kom z ruske strani, je odgovoril, da je zanje samoumevno, da vse države spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko integriteto Ukrajine. "To je sporočilo, ki smo ga posredovali vsem, ki bi jih to lahko zadevalo," je ob tem poudaril Rasmussen.
Ali bi se lahko zgodilo, da bi se ponovno odprlo vprašanje ukrajinskega članstva v Natu, je Rasmussen menil, da je tudi to na Ukrajincih, da odločijo. Sicer vprašanje članstva po mnenju prvega moža zavezništva ni med najbolj nujnimi prednostnimi nalogami nove ukrajinskega političnega vodstva.
Odstop vlade protestnikov ni pomiril
Protestnikov odstop vlade ni pomiril, nadaljevale so se demonstracije in nasilje. Najhuje je bilo prejšnji teden, ko je po zadnjih uradnih podatkih zdravstvenega ministrstva v Kijevu v spopadih med protestniki in policijo življenje izgubilo 82 oseb, ranjenih je bilo 724 ljudi.
Konec tedna je bil s posredovanjem EU in Rusije v Kijevu sicer dosežen dogovor med opozicijskimi voditelji in Janukovičem o razpisu predčasnih predsedniških volitev najkasneje v decembru. Protestniki so dogovor zavrnili, Janukovič pa je izgubil tudi naklonjenost svojih poslancev.
V soboto je parlament Janukoviča odstavil, predčasne predsedniške volitve pa napovedal za 25. maj. Poslanci so polna predsedniška pooblastila začasno prenesli na predsednika parlamenta Turčinova.
Turčinov velja za zvestega podpornika ukrajinske opozicijske voditeljice Julije Timošenko. Ta je bila konec tedna izpuščena iz zapora, potem ko je parlament razveljavil člen kazenskega zakonika, po katerem je bila zaradi zlorabe položaja obsojena na sedemletno zaporno kazen.
Ukrajinska vlada razpustila specialno enoto policije
Ukrajinski začasni notranji minister Arsen Avakov je razpustil posebno protiizgredniško enoto policije, imenovano berkut, ki so jo protestniki okrivili za večino smrtnih žrtev v nasilju minuli teden. V spopadih med policijo in protestniki je bilo ubitih več deset ljudi.
"Berkute ni več," je na svojem Facebook profilu zapisal Avakov. Kot je pojasnil, je podpisal odlok o razpustitvi posebne enote policije, ki nosi torkov datum, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Enota je za številne protestnike postala sinonim za policijsko nasilje v zadnjih tednih protestov, na katerih so tisoči zahtevali odhod predsednika Viktorja Janukoviča. Minuli teden je bilo v spopadih med policisti in protestniki ubitih najmanj 82 ljudi, več sto je bilo ranjenih.
Erjavec: Slovenija pripravljena sprejeti ranjence iz Ukrajine
Slovenija je pripravljena sprejeti določeno število oseb, ki so bile ranjene v nedavnih spopadih med protivladnimi protestniki in varnostnimi silami v Ukrajini, je danes na odboru DZ za zunanjo politiko dejal zunanji minister Karl Erjavec.
Kot je pojasnil, bodo sredstva za to skušali dobiti od slovenskih podjetij, ki poslujejo v Ukrajini oziroma v tem delu Evrope. Po njegovih besedah so pripravljenost na sprejem ukrajinskih ranjencev že izrazile Nemčija, Češka (10), Danska, Francija, Estonija, Madžarska (15 do 17) in Poljska. V spopadih v Kijevu v minulih dneh je bilo sicer ranjenih okoli 700 ljudi, več kot 80 je bilo mrtvih.
Minister je dejal, da sedaj čaka na zasedanje zunanjih ministrih EU, da pa bo, če se bo pokazala takšna potreba, "ponudil pomoč Slovenije pri vzpostavitvi nujno potrebnega dialoga z Rusijo". Poudaril je še, da do nemirov v Ukrajini ni bilo nobenega posluha za takšno pobudo, saj je že konec lanskega leta izpostavil potrebo po pogovorih z Rusijo.
V Evropskem parlamentu pozivi k takojšnji finančni pomoči Ukrajini
EU mora odločno podpreti Ukrajince pri politični in gospodarski rehabilitaciji države, predvsem s takojšnjo finančno pomočjo in pripravo donatorske konference skupaj z mednarodnimi partnerji ter z vizumskimi olajšavami, so danes izpostavili evropski poslanci v razpravi o Ukrajini v Strasbourgu.
A evropski poslanci se očitno ne strinjajo, kakšen politični ton naj dajo resoluciji, ki jo bodo sprejeli v četrtek - kako jasno naj se v njej izrečejo o evropski prihodnosti Ukrajine oziroma kako jasno naj opredelijo možnost članstva Ukrajine v EU. To vprašanje sicer že dlje časa deli članice unije.
Ministri Nata podprli ukrajinsko suverenost
Člani zveze Nato nameravajo še naprej podpirati ukrajinsko suverenost in neodvisnost, ozemeljsko celovitost, demokratični razvoj ter nedotakljivost meja, so danes v Bruslju sklenili obrambni ministri Nata. To so ključni dejavniki stabilnosti in varnosti v srednji in vzhodni Evropi ter na celotni celini, menijo.
Zaveza prihaja malo po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin zaukazal takojšnji pregled pripravljenosti ruskih vojaških enot na zahodu in v osrednjem delu države. Preverilo se bo pripravljenost enot na krizne situacije in na vojaško ogroženost.
Slovenski minister za obrambo Roman Jakič je na novinarski konferenci po uskladitvi izjave ministrov dejal, da ima vsaka država legitimno pravico izvajati vojaške vaje. "Kako se to interpretira v tem kontekstu, je stvar same interpretacije," je dodal.
O vzpostavitvi stika z Rusijo danes ni bilo govora, je dodal, bi pa bil po njegovem mnenju eden naslednjih korakov tudi dialog "na točki Nato-Rusija", da vidijo, ali lahko skozi ta dialog pripomorejo k dokončni umiritvi razmer v Ukrajini.
