Drago Bulc, predsednik društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija
Zagotovo ugodnejšimi zaradi lepega sončnega vremena in negativnimi zaradi prometne gneče in predvsem neurejenosti parkirišč. Še posebej tistih pod prizoriščem tekem za svetovni pokal v slalomu in veleslalomu. Na Pokal Vitranc je resda opozarjal dokaj velik napis na semaforju za gledalce. Celotno prizorišče pa ni kazalo podobe prizorišča, kjer se vsako leto pomerijo najboljši alpski smučarji z vsega sveta.
Najslabšo podobo je kazalo parkirišče, ki je bilo zelo slabo zorano. Če bi ga očistili tako, kot se spodobi za tako kultno prizorišče, bi na njem zagotovo lahko parkiralo vsaj 30 avtomobilov več, kot jih je sicer. Če pa bi imeli tam, kot imajo to urejeno tudi na vseh drugih slovenskih smučiščih, še parkirnega mojstra, bi jih zadovoljno parkiralo še več.
Dobra dva tedna pred Pokalom Vitranc je zelo žalostno podobo ponujal tudi zasneženi šotor, ki brez strehe prizorišču tekem za svetovni pokal zagotovo ni v ponos. Tudi tribuna za častne goste, ki se je na nekaterih mestih loteva rja, ciljni areni ni bila v ponos. Ob tem, da gredo lahko vsi smučarji na smučišču v majhne toaletne prostore samo v okrepčevalnici, poleg blagajne, je bilo kakšnih dvajset zasneženih mobilnih stranišč za nekdanjo železniško postajo samo še pika na i.
Morda ne bi bil tako kritičen, če ne bi prišel na prizorišče Pokala Vitranc iz majhne avstrijske vasice Innerkrems na Koroškem, ki je po svojem tekmovalnem poligonu poznana skoraj med vsemi tekmovalci, ki tekmujejo v svetovnem pokalu v alpskih disciplinah. Tam so na primer trenirali takšni asi, kot so Ivica in Janica Kostelić, Bode Miller in Lindsay Vonn.
Čeprav je pred našim obiskom v Innerkremsu tri dni močno snežilo in je zapadlo 1,5 metra snega, so bile vse ceste in parkirišča vzorno očiščeni. Pa tudi vse drugo je bilo tako urejeno, kot bi imeli vso zimo svetovni pokal. Pa ga seveda nimajo. Da se boste ob tem komentarju še malce bolj zamislili, naj povem, da ima Innerkrems samo 50 prebivalcev in 1000 turističnih postelj.«
Prof. dr. Janez Bogataj
»Ko sem prebral vtise tokratnih izvidnikov, sem bil najprej nekoliko v zadregi. Težko bo napisati komentar o tako specifičnih stališčih, ki so v določenem pogledu celo kontradiktorna. A kaj hočemo, tudi taka stališča in pogledi sooblikujejo pestro paleto turističnega obiska v Sloveniji. Resnici na ljubo je treba najprej zapisati, da sta morda tokratna izvidnika od vseh letošnjih izrekla največ pohvalnih besed ob obisku Kranjske Gore. To je toliko bolj pohvalno zaradi dejstva, da je njun obisk spremljalo dvodnevno deževje, ki že po nekem, meni sicer nerazumljivem pravilu velja za neugodno turistično vsebino. Zares ne vem, ali pridemo v določen kraj zaradi vremena ali zaradi določenih vsebin, ki jih doživljamo v različnih vremenskih razmerah. Koliko energije porabijo na primer fenomenalna slovenska turistična društva ob pričakovanju lepega vremena, ki naj bi spremljalo njihove prireditve? Vendar to je že širše vprašanje našega turističnega delovanja. V Kranjski Gori sta naša tokratna izvidnika kljub vremenu doživela utrip kraja. Tudi uslužbenka v krajevnem TIC se je kljub uvodnemu presenečenju, kaj vendar iščeta pri njih v takem vremenu, pozneje odlično znašla in jima je svetovala vrsto koristnih informacij. Ko sem prebiral vtise izvidnikov, sem bil v nekem smislu pravzaprav vesel. Vesel ob spoznanju, da neustrezne primerjave delajo ne le naši turisti, ampak tudi tisti, ki pridejo k nam od drugod. Ob njuni navedbi, da ju je Kranjska Gora spominjala na 'majhno angleško vasico', sem se zares nasmejal. Kranjska Gora je namreč lahko podobna le Kranjski Gori in ne neki angleški vasici! Žal je takih neprimernih primerjav v slovenskem turizmu zares veliko. Naj spomnim na primer na tisto, da so v Kostanjevici na Krki dolenjske Benetke ali pa da je Ljubljanski grad slovenska Akropola, Solčava slovenski Heiligenblut in še bi lahko našteval. To je le dokaz miselne nerazvitosti in nezmožnosti ponudbe lastnih posebnosti ter drugačnosti. Izvidnik Brunel je navdušen nad bivanjem v Sloveniji in se je zelo pohvalno izrazil, kako je tukaj 'lepo živeti'. A očitno je imel v mislih predvsem lepoto nekaterih naravnih območij, tudi prebivalce in še zlasti prebivalke, pri katerih je hvalil njihovo lepoto. S tem bi se v celoti strinjal, seveda pa so njegova opažanja še zelo začetna, saj se je prvič srečal s Slovenijo šele lani avgusta. Prepričan sem, da se mu bo slika naše dežele in države postopoma spreminjala in postajala vedno bolj realna. Imamo veliko takih, ki poskrbijo za to. 'Gospa iz TIC' v Kranjski Gori je izvidnika najprej usmerila na razstavo ledenih skulptur, za katero sta morala plačati 18 evrov. To je za povprečno ljubiteljsko razstavo odločno preveč, pa naj bodo tematika ledenih skulptur slovenske pravljice ali kar koli drugega. Morda pa z likovno ravnijo te razstave tudi dokazujemo strukturno raven turistov, ki obiščejo Kranjsko Goro? Zagotovo bi izvidnika veliko več odnesla na primer ob obisku Liznjekove hiše ali župnijske cerkve, da navedem le dva iztrgana primera, ki sta primerna za obisk tudi v deževnem vremenu. Izvidnika sta nekoliko pojadikovala tudi ob dejstvu, da v sobi ni bilo brezžičnega dostopa do računalniške mreže oziroma spleta. To je sicer slabo, še posebej zato, ker naj bi na spletu prebrala, da je brezžični dostop v sobah možen. Ne vem sicer, koliko potujeta po svetu, vendar v marsikaterih državah, tudi veliko večjih in predvsem bogatejših od Slovenije, je stanje na tem področju veliko slabše. Seveda pa to ne more in ne sme biti izgovor. Kulinarične izkušnje izvidnikov so bile tokrat skromne in omejene na kebab, kranjsko klobaso in kalamare. Ne vem, kakšne velikosti kranjskih klobas so na voljo gostom v restavraciji, kjer jo je eden od izvidnikov naročil, vendar njegova opomba o večji porciji govori vsaj dvoje: ali je bila klobasa manjša od certificirane kranjske klobase ali pa je bil izvidnik izjemno lačen. Pohvale, ki jih je dodelil kranjski klobasi, so seveda le potrditev njene okusnosti in s tem odličnosti. Upam, da mu je natakar, 'ki se je izkazal z znanjem tako angleškega kot francoskega jezika', razložil tudi kratko zgodbo o kranjski klobasi. Izvidnika sta pohvalila tudi zajtrk v hotelu, kar me sicer načelno veseli. Zajtrkom v slovenskih hotelih namreč posvečamo vse premalo pozornosti. Predvsem pa ne znamo zlasti v ta segment kulinarične ponudbe pritegniti tudi številnih lokalnih in regionalnih izdelovalcev, pridelovalcev in dobaviteljev. Kakšno naključje: prav te dni sem prebral Priročnik za razvoj funkcionalne kakovosti storitev v turizmu (s poudarkom na hotelskih podjetjih) in sem se prav zabaval (to je namreč edini način proti čezmernemu razburjanju!). Zabaval zato, ker v bistvu pojasnjuje stanje na hotelskem področju. Pa ne mislim le na navodila za natakarice, kdaj naj oblečejo narodno nošo!«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Iskrenost se vedno obrestuje in nasvet, kaj bi bilo za vas ugodnejše – v konkretnem primeru cenejši organizirani prevoz, pomeni zelo velik korak k občutku zaupanja in dobrega počutja. Gostje v takem primeru nekatere napake, ki bi jih sicer motile, enostavno prezrejo. Nasprotno pa ima vse, kar obljubimo gostom, potem pa tega ne uresničimo, izjemno negativno konotacijo; slaba volja se navadno manifestira tako, da gostje prav iščejo napake in iz vsake drobcene nepravilnosti naredijo tragedijo neizmernih razsežnosti.
Prepričan sem, da je v našem primeru glede obljubljenega dostopa do spleta razočaranje v dobršni meri več kot popravil receptor. Vsak turist ima namreč svojo predstavo o kraju, hotelu in ljudeh in navadno ta vnaprejšnja predstava vključuje prijaznost. Če pa gost opazi in poudari prijaznost in dobro voljo receptorja, potem je bil ta zagotovo 'izvenserijski'. Podobno profesionalna sta bili očitno tudi ekipi v TIC in restavraciji, v kateri je naš izvidnik naročil kranjsko klobaso.
Ko smo že pri hrani: do zdaj sem bil prepričan, da so vsekakor dopustne zelo različne ocene glede okusov, zdaj pa vidim, da je tudi količina hrane odvisna od osebne presoje, saj si do zdaj nisem znal niti predstavljati, da je porcija s polnim krožnikom kranjskih klobas (glej fotografijo) za nekoga razočaranje, ker je pričakoval večjo porcijo.
Sicer pa izjemno zanimivo in pohvalno: znano turistično središče, v katerem je kljub nemogočemu vremenu naš izvidnik užival, v katerem se je počutil prijetno 'tudi zaradi domačinov, ki znajo na ulicah pozdraviti tujca'. In po obisku katerega se zdi našemu Belgijcu žalostno(!), ker pozna kar nekaj Slovencev, ki še niso obiskali Kranjske Gore.«
Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat
»Kranjska Gora kot svetovno znano zimskošportno središče seveda ima kakovostno spletno mesto, ki služi informacijsko-komunikacijski podpori turistom in obiskovalcem. Na spletnem mestu se prav čuti, da ga obišče na desettisoče ljudi, ki si ogledujejo predvsem možnosti za namestitev in informacije, ki jih lahko ponudi TIC. Veseli tudi suverena prisotnost v družbenih medijih, predvsem Facebooku in Twitterju. Seveda pa to ne pomeni, da ni prišel tudi čas, ko bi Kranjska Gora pravzaprav morala povzdigniti raven storitve na digitalnih platformah, predvsem na spletnem mestu, kjer bi veljalo izboljšati uporabniško izkušnjo, še bolj vplesti zgodbe in segmentirano ponudbo. Tudi mnoge multimedijske in druge vsebine (pdf-ji itd.) bi bilo smiselno še bolj prodorno integrirati v vsebino portala. Skratka, konkurenčno, v prihodnje pa bi si želel, če bi se portal še bolj prilagajal letnim časom, obdobju ponudbe, z več vsebinske in multimedijske podpore, vse z namenom še boljšega pozicioniranja Kranjske Gore na digitalnih platformah, izboljšanja izkušnje za turiste in potrošnike ter seveda zaradi same izkušnje s Kranjsko Goro prek interneta, ne glede na aparaturo, s katere dostopamo v to zimskošportno pravljico. Skratka, tudi v letu 2014 še več osredotočanja na turiste in njihove potrebe, po drugi strani pa tudi preučitev naslednjih vidikov: mobilno, analitika, uporabniška izkušnja in uporaba podatkovnih zbirk za inovativnost pri ponudbi in trženju.