Cilj Evrope je postal tudi cilj Slovenije, s to razliko, da mora Slovenija do leta 2020 povečati izrabo obnovljivih virov energije za 25 odstotkov v končni rabi energije. Vprašanje je, kako doseči vse tri cilje. Vsekakor je najbolj smiselno, da začnemo pri energetski učinkovitosti stavbe in uporabi fosilnih goriv, kajti na tak način neposredno zmanjšujemo primarno rabo energije in izpuste ogljikovega dioksida ter posredno povečujemo delež obnovljivih virov energije v skupni rabi končne energije.
Pot za dosego zastavljenega cilja glede izrabe obnovljivih virov energije je lahko enostavna in preprosta − treba je izkoristiti čim več sončne energije, ki je neizčrpen trajnostni vir energije. Sončna energija, ki pade na Zemljo, je 8000-krat večja od vse letne rabe energije na Zemlji za vse namene. Povprečno sončno obsevanje v Sloveniji znaša več kot 1200 kWh/m2.
Tehnologija ISOMAX uporablja sončno energijo za ogrevanje stavbe in hlad zemlje za hlajenje. Sončna energija se v poletnem času prek strešnih sprejemnikov sončne energije pretvarja v toploto, ki se skladišči v toplem zemeljskem hranilniku. V fasadi zgradbe je vgrajena tako imenovana temperaturna pregrada oziroma aktivni ovoj zgradbe, v katerem je medij s temperaturo med 16 in 20 stopinj Celzija. Ustrezna temperatura v temperaturni pregradi se v zimskem času zagotavlja iz toplega zemeljskega hranilnika. Naloga temperaturne pregrade je, da prepreči toplotne izgube iz notranjosti objekta proti okolju in da se v zgradbi zagotovijo primerne bivalne razmere.
V poletnem obdobju se isti sistem uporablja za hlajenje objekta. Ustrezno temperaturo za hlajenje v poletnem času, ki se v temperaturni pregradi giblje med 16 in 18 stopinj Celzija, se zagotovi iz zemlje, ki ima na globini dveh metrov precej konstantno temperaturo (od 8 do 12 stopinj Celzija). Tehnologija ISOMAX ima poleg temperaturne pregrade oziroma aktivnega ovoja še sistem vračanja odpadne toplote (cev-v-cevi; protitočni sistem), ki doseže izkoristek 95 odstotkov in več ter v zimskem času izkorišča tudi toploto zemlje za dodatno ogrevanje vstopnega zraka.
mag. Milan Šturm, prof. dr. Peter Novak, Matej Dulc, inž. str.
