Tehnološki napredek je omogočil nastanek plastike vseh vrst in oblik. Te so bile čutno mehke, poudarjene, pogosto brez teže in trdih robov. Drzne barve so plastiko približale širokemu krogu občinstva, začela se je množična proizvodnja uporabnih predmetov.
Tudi kovine so bile potiskane in polirane, njihove forme pa so bile sijajne in futuristične. Dekorativnost se je otresla formalizma. Na pohodu je bilo mešanje vzorcev, historičnih slogov, materialov, barv in novih ter drznih rešitev. Lahko se vprašamo, kaj sploh ni bilo izdelano takrat?
David Hicks je bil v 60. letih notranji oblikovalec in guru takratne filozofije. Njegove sobe so bile mešanica lakiranih zidov z okroglimi plastičnimi stoli na perzijski preprogi. Manjkal ni niti Buda. Kljub kičastemu vtisu pa je bilo njegovo delo občudovanja vredno. Tudi drugi oblikovalci ne zaostajajo za njim.
Pantonovi stoli S letos praznujejo 50 let. Gre za najslavnejši dizajn omenjenega oblikovalca, ki je močno priljubljen še danes.
Italijana Achille Castiglioni in Pier Giacomo Castiglioni sta leta 1961 oblikovala kovinsko luč z velikim, polkrožnim votlim telesom iz aluminija. Luč je izdelana tako, da se material ne segreje, osvetlitev pa je kljub temu močna.
Tapio Wirkkala je sinonim finskega oblikovanja iz stekla. Zanj so značilne mehke, organske linije, ki navdih iščejo v naravi.
Pladenj Unikko je brez dvoma eden izmed najbolj slavnih Marimekkovih potiskov. Zasnovala ga je oblikovalka Mija Isola, ki je navdih za svojo »vzorčno revolucijo« iskala v ljudski in sodobni umetnosti, ter na potovanjih po vsem svetu.
Linija vrčev za kuhanje kave iz nerjavečega jekla Cylinda, ki jo je leta 1967 oblikoval Arne Jacobsen, je bila za tisti čas tako zelo napredna in popolna, da jo je bilo nemogoče izdelati. Treba je bilo naročiti nove naprave, da je proces izdelave sploh lahko stekel.
Stol mali tulipan je delo igrivega modernista Pierra Paulina. Njegovi izdelki združujejo čutnost in kiparsko dovršenost s funkcionalnostjo.
Italijansko podjetje Alessi je prepoznavno predvsem zaradi izdelkov, kot sta čajnik Michaela Gravesa in ožemalnik citrusov Philippeja Starcka. Vendar pa so nastali tudi številni izdelki, ki niso nujno povezani s slavnimi oblikovalskimi imeni.