Po izobrazbi ste diplomirana inženirka gradbeništva. Kako to, da vas je pot vodila v svet ionizatorjev?
»Ko sem se po gimnaziji odločala med študijem medicine oziroma gradbeništva in se odločila za slednjega, sem bila z eno nogo vedno v medicini, saj sem se ukvarjala z zdravim načinom življenja. Predavala sem o makrobiotiki in bioritmu ter preštudirala akupresuro, ki sem jo uporabljala v družini. Ker je zrak naša najpomembnejša »hrana«, sem se posvetila njegovemu izboljševanju v bivalnih prostorih. Ugotovila sem, kakšne rešitve v svetu že obstajajo in kaj je za ljudi najboljše ter izdelala prototip, ki sem ga patentirala. Tako smo Slovenci dobili najmočnejši in najmanjši ionizator, zanj sem bila celo nominirana za podjetnico leta 2005.«
Kakšen vpliv imata vlaga in zrak na naše splošno počutje?
»Sta del življenjskega procesa, saj brez zraka in vode ni življenja. Seveda pa nam mora biti jasno, da iz kapljice vode ne moremo dobiti negativnega iona, če z močno silo ne razbijemo atoma, tako kot ob slapovih ali pri streli, ko plazma sproži veliko količino negativnih ionov in ozona. Ta gre na srečo v višje plasti, negativni ioni pa ostanejo.«
In kako na to ravnovesje vpliva naš najpogostejši vir zimske toplote, centralna kurjava?
»Centralna kurjava sproži gibanje toplega zraka, ki se dviguje, z njim pa tudi prah in druga nesnaga. To povzroči občutek zatohlosti in suhosti zraka. Če postavimo na višje mesto dovolj močan ionizator, bodo negativni ioni iz zraka odstranili vse prašne in onesnažene delce ter jih potisnili na tla. In zrak bo svež. Tako niti ne potrebujemo vlaženja, saj že imamo občutek svežine. Če je zrak še vedno presuh, lahko uporabimo vlažilnik, vendar moramo nujno vključiti tudi ionizator, saj lahko samo negativni ioni iz zraka odstranijo bakterije in viruse, ki jih hrani voda iz vlažilnika.«
Drži, da je zrak v zaprtih prostorih bolj onesnažen od zraka v središču Ljubljane?
»Da, čeprav se čudno sliši. V bivalni prostor se vsak dan pretoči veliko zunanjega zraka, z njim pa prihajajo podmikrometrski delci saj in kancerogenih izpušnih plinov. Poleg tega vsa sintetična krama – oblazinjene sedežne garniture, tepihi, zavese, računalniki, TV-zasloni in neonske luči – naleplja negativne ione, zato jih je komaj 20–50 na cm3. V mestih jih je okrog 100, v gozdovih 2.000, v jamah 20.000, ob velikih slapovih (na primer Niagarskih) pa tudi 100.000 na cm3.«
Kakšna je torej vloga ionizatorjev v procesu čiščenja zraka?
»Ionizator v prostor oddaja življenjsko nujno potrebne snovi, negativne ione. Iz zraka odstranijo bakterije, viruse, iztrebke pršic, prah, dim, vonjave in aerosole, obenem pa ugodno vplivajo na vse življenjske procese. Znižujejo histamin, ki je povišan pri alergikih in astmatikih, ter stresni hormon. Uravnavajo delovanje notranjih organov ter s tem tlak, utrip in ščitnico. Je pa pomembno, da negativni ioni izhajajo iz elementa, ki ne oddaja ozona, in to je samo ogljikova nitka.«
Na spletu sem prebrala, da negativni ioni znižujejo raven stresnega hormona. Nam lahko poveste kaj več o študiji, ki je pripeljala do te ugotovitve?
»Že pred letom 1972 je bilo znanih več kot 5.000 publikacij, ki so dokazovale vpliv ioniziranega zraka v klinični, kmetijski in prostorski uporabi. Znan je dr. Leslie H. Hawkins, docent na Inštitutu za biologijo univerze v Surreyju, ki je vodil program preizkusov z obširnimi ugodnimi rezultati vpliva negativnih ionov na telo. Študije prof. Sulmana (Izrael) in prof. Krugerja (ZDA) dokazujejo, da se serotonin, močan nevrohormon, ki povzroča različne škodljive učinke, sprošča v tkivih s presežkom pozitivnih ionov, medtem ko negativno ioniziran zrak njihovo število zmanjša, s tem pa tudi z njimi povezane spremljajoče učinke. Številne raziskave sta opravila dr. Alan Mortlock z univerze v Canberri in dr. Kornblueh z medicinske šole na univerzi v Pennsylvaniji z znano ionsko terapijo. Prof. Poul Bechgaard z Aarthus County Hospital in prof. P. Bennevie z univerze v Kopenhagnu sta opravila raziskave na 1000 obolelih za senenim nahodom in astmo – na zdravljenje so se vsi pozitivno odzvali. Premalo je prostora, da bi naštela vse ugotovitve in dokaze, pomembno je, da so na različnih koncih sveta dobili enake rezultate: negativni ioni vplivajo pozitivno.«
Ali drži, da so ultrazvočni vlažilci boljši od toplotnih?
»Niso, oboji oddajajo vodo, ki je odlična hraniteljica bakterij in virusov, ne morejo pa oddajati negativnih ionov.«
So ionizatorji v tujini priznani kot medicinski pripomoček?
»So, predvsem jih uporabljajo astmatiki, alergiki in hipertoniki. Japonci so jih namestili celo na največjih križiščih, da odstranjujejo izpušne pline iz zraka.«
Je res, da posebno vlogo opravljajo pri alergijah?
»Alergij je toliko vrst, da zdravniki pri pacientu pogosto vseh niti ne ugotovijo. Alergije se lahko pri isti osebi celo spreminjajo. Antihistamini v obliki tablet in pršila, ki znižujejo raven pri alergiji povišanega histamina, imajo stranske učinke, medtem ko negativni ioni, ki prav tako uspešno znižujejo raven histamina, nimajo nobenih stranskih učinkov. Zelo me veselijo povratne informacije ljudi, ki so bili po enem letu uporabe ionizatorja IONEX prihodnje leto ob najhujši koncentraciji cvetnega prahu celo brez simptomov, če so redno vdihavali negativne ione.«
Kaj pa v primeru gripe in prehladov?
»V tem primeru gre predvsem za preventivo, saj negativni ioni iz zraka odstranijo vse bakterije in viruse na tla oziroma na površine. Tako se ne morejo več dvigniti, da bi prišli v pljuča, kjer so nevarni. Če pa smo že prehlajeni, pomaga vdihavanje neposredno pri ogljikovih nitkah, saj je regeneracija hitrejša. Negativni ioni namreč izboljšajo obrambni mehanizem telesa in biokolonel celice, tj. vitalnost celice.«
Zakaj naše telo pravzaprav potrebuje negativne ione?
»Da ne naštevam predolgo – za vse najpomembnejše funkcije v telesu. Poskusi na živalih so celo pokazali, da miši poginejo, če kisiku odvzamemo negativni ion.«
Kako pravilno uporabljamo ionizator?
»Ionizator postavimo dvakrat na teden čez noč v spalnico, lahko na nočno omarico, čez dan pa naj bo v kuhinji na višjem mestu. Če kuhinja in dnevna soba nista povezani, ga premaknemo tudi tja, vendar ga ne postavljamo na televizor, temveč na višjo omarico.«