Ker smo podatke primerjali s podatki raziskave, opravljene med 7. in 15. decembrom 2009 (N=504), smo uporabili identične uteži. Spraševali smo jih o njihovih navadah v zvezi z učinkovito rabo energije in o poznavanju aktivnosti, ki jih temu področju namenja država. Kljub relativno kratkemu času med obema anketama lahko ugotovimo, da prepoznavnost Eko sklada narašča.
Zanimalo nas je, ali so respondenti v zadnjih petih letih vložili sredstva v obnovo ali gradnjo ekološko prijaznejših bivalnih prostorov ali pa v nakup ekološko prijaznejših naprav. Dobrih 60 odstotkov vprašanih je kupilo večji gospodinjski aparat razreda A, dobrih 43 odstotkov jih je zamenjalo okna, tretjina pa je investirala v toplotno zaščito objekta. Primerjava z rezultati prejšnje ankete ne pokaže statistično pomembnih razlik, kar je zaradi kratkega časa med eno in drugo anketo tudi smiselno. Zanimale so nas tudi namere vprašanih na tem področju v prihodnje. Podobno kot lani je najbolj verjeten nakup velikih gospodinjskih aparatov, najmanj pa gradnja nizkoenergijske hiše.
Zanimalo nas je, ali vprašani poznajo kakšno inštitucijo v Sloveniji, ki pomaga pri financiranju okoljevarstvenih naložb. Večina, 379 vprašanih ali 75,9 odstotka, je odgovorila, da ne pozna nobene, 121 pa jih je odgovorilo pritrdilno, od tega jih je 95 ali 19 odstotkov vseh vprašanih (na priklic, brez pomoči anketarja) med drugim navedlo, da je taka inštitucija Eko sklad. V anketi, ki smo jo opravili decembra 2009, je bilo takih le 6,7 odstotka. Delež tistih, ki so spontano omenili Eko sklad, se je torej znatno zvišal.
V nadaljevanju smo prosili vprašane, naj ocenijo svoje poznavanje Eko sklada z oceno od 1 do 5. Le deset ali slaba 2 odstotka vprašanih je svoje poznavanje ocenilo z oceno 5, z oceno 4 21 vprašanih, kar je dobre 4 odstotke, s srednjo oceno (3) pa je svoje poznavanje ocenilo 24 odstotkov vprašanih. Kar 39,2 odstotka vprašanih je odgovorilo, da prvič slišijo za kaj takega (torej ocena 1), 30,7 odstotka pa, da so za sklad že slišali, ampak inštitucijo bolj slabo poznajo (ocena 2). V primerjavi z rezultati lanske ankete ugotovimo, da se je znižal delež tistih, ki so za Eko sklad prvič slišali. Če rezultate preračunamo v srednjo oceno (od 1 do 5), ugotovimo, da je bila decembra 2009 srednja ocena 1,94, v aktualni anketi pa malce višja, 1,99.
Vse, ki sklad vsaj malce poznajo, smo vprašali, kje so dobili informacije v zvezi s skladom. Seveda smo predvideli, da so vprašani pridobili informacije iz več virov. Najpogosteje so odgovorili, da so to tiskani mediji; 48,2 odstotka vprašanih je navedlo, da so informacije dobili v časopisih (lani 42 odstotkov), sledita televizija (32 odstotkov, lani 41,3 odstotka) in internet (26,7 odstotka, lani 21,2 odstotka). Internetno stran Eko sklada je že obiskalo 24,7 odstotka vprašanih, lani je bilo takih le 13,6 odstotka.
Med vprašanimi je bilo tudi 30 ljudi oziroma 6 odstotkov takih, ki so že poslovali z Eko skladom. Lani je bilo takih 4 odstotke. Večina je bila s poslovanjem zadovoljna, 6 vprašanih pa je imelo nekaj pripomb.
Respondente smo vprašali še, ali nameravajo v bližnji prihodnosti izkoristiti posojilo Eko sklada. Pritrdilno jih je odgovorilo dobrih 37 odstotkov (8,9 odstotka »zagotovo da« in 28,2 odstotka »verjetno da«), v anketi, opravljeni decembra 2009, je bil ta delež malce nižji, 32 odstotkov (6,7 odstotka »zagotovo da« in 25,4 odstotka »verjetno da«). Podobno kot lani je delež tistih, ki nameravajo izkoristiti ponujeno pomoč Eko sklada, višji med vprašanimi, starimi od 36 do 55 let: 41,4 odstotka.