Ta dokument bodo morali pridobiti vsi lastniki novih in tisti lastniki obstoječih stavb, ki bodo želeli prodati svojo nepremičnino. Posebna pozornost pa bo v prihodnje namenjena vsem javnim stavbam, ki bodo morale biti za zgled vsem drugim, kar pomeni, da bodo v povprečju porabile še za 10 odstotkov manj energije.
Kot pravi dr. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK, je celotna »infrastruktura« za izdajo omenjenih izkaznic pripravljena, zdaj v bistvu čakajo na sklep ministrstva za okolje in prostor, na osnovi katerega bodo izbrali institucije za izobraževanje strokovnjakov, ki bodo v prihodnje izvajali meritve za energetske izkaznice, in institucije, ki bodo te izkaznice izdajale.
Javne stavbe bodo za zgled
Zanimanje med investitorji je po besedah sogovornice že zdaj precejšnje, vendar za zdaj v naši državi še ni mogoče dobiti take izkaznice, lahko pa zainteresirani lastniki na lastno željo opravijo meritve, ki so predvidene za energetsko izkaznico. Predvsem pa sogovornica zaznava, da se v zadnjih letih zelo povečuje zanimanje okoljsko ozaveščenih kupcev mlajše ali srednje generacije, ki pri nakupu oziroma gradnji lastnega doma zelo gledajo tudi na energetsko učinkovitost svojih domov. Manj zanimanja je še vedno pri investitorjih množične stanovanjske gradnje, vendar so po oceni dr. Šijančeve razmere na trgu zdaj take, da mora investitor kupcu ponuditi nekaj več, če želi nepremičnino prodati. Po uveljavitvi novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki bo sprejet predvidoma po prvem juliju letos, o čemer smo pisali v prejšnji številki naše priloge, pa bodo morali vsi graditelji tako stanovanjskih, poslovnih kot javnih zgradb upoštevati sprejete predpise, ki bodo investitorje prisilili, da bodo gradili energetsko precej bolj varčne zgradbe kot doslej.
Nova evropska direktiva o učinkoviti rabi energije pa bo po besedah sogovornice prinesla še bolj stroge ukrepe, saj naj bi bile na njeni osnovi že do leta 2020 in ne do leta 2030, kot smo zapisali v prejšnji prilogi, vse stavbe »ničenergijske«. Te so opredeljene kot stavbe, ki za ogrevanje in hlajenje porabijo tako malo energije, da lahko skoraj vse potrebe pokrijejo z obnovljivimi viri energije. To po prepričanju naše sogovornice pomeni, da se bodo v naslednjih desetih letih na tem področju dogajale zares velike spremembe na vseh področjih. Predvsem pa to velja za vse javne objekte, ki morajo postati »ničenergijski« že do leta 2018. Države EU bodo morale zato pripraviti posebne akcijske načrte za omenjene vrste stavb. Dr. Šijančeva ob tem pravi, da gre v primerjavi z zdajšnjimi navadami in tudi zahtevami novega PURES-a za bistveni preskok predvsem pri miselnosti tako investitorjev kot tudi uporabnikov takih stavb. Zato brez množičnega izobraževanja in ozaveščanja vseh po vrsti zastavljenega cilja ne bomo dosegli.
S PURES-om v razred C
Za lažje razumevanje poglejmo nekaj primerov. Stavbe z zelo dobro izolacijo (16 do 20 cm) in kvalitetnimi okni namreč po oceni naše sogovornice v povprečju porabijo od 35 do 45 kWh energije na kvadratni meter. To jih glede na razrede iz energetske izkaznice uvršča v razred C oziroma na zgornjo mejo razreda B (glej tabelo).
Poraba energije v posameznih razredih
Razred Poraba energije
razred A1 od 0 do vključno 10 kWh/m²a
razred A2 nad 10 do vključno 15 kWh/m²a
razred B1 nad 15 do vključno 25 kWh/m²
razred B2 nad 25 do vključno 35 kWh/m²
razred C nad 35 do vključno 60 kWh/m²
razred D od 60 do vključno 105 kWh/m²
razred E od 105 do vključno 150 kWh/m²
razred F od 150 do vključno 210 kWh/m²
razred G od 210 do 300 in več kWh/m²
Vir: Gradbeni inštitut ZRMK
V prihodnje torej z dobro izolacijo in dobro zatesnjenimi okni ne bo mogoče doseči višjega razreda. To pomeni, da bodo bodoče zgradbe lahko dosegale višje energetske razrede izključno z uporabo novih tehnologij, kot sta prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote in uporaba obnovljivih virov energije.
Preskok v miselnosti uporabnikov
V spodnji piramidi je zelo nazorno prikazan nov koncept, po katerem je poraba energije za ogrevanje in hlajenje najbolj odvisna od arhitektonske zasnove hiše in dobre toplotne izolacije. Naslednja stopnja so različne naprave, ki zagotavljajo varčno rabo energije, bolj proti vrhu so obnovljivi viri energije, v konici piramide pa je odnos uporabnikov. In prav ta lahko najbolj vpliva na porabo energije. Dr. Šijančeva ob tem dodaja, da lahko samo ozaveščen uporabnik zares prispeva k manjši porabi energije. »Brez razumevanja sodobnih tehnologij in pripravljenosti za drugačno ravnanje stanovalcev ne bo pravega uspeha. Pri tem pa sta izredno pomembna tudi kakovostna izvedba projekta ter pravilno in redno vzdrževanje naprav,« pravi Marjana Šijanec Zavrl.
Vir: Gradbeni inštitut ZRMK
V primerjavi s sedanjim stanjem gre torej za velike spremembe. Nikakršna skrivnost ni, da gre za deset- in večkratne razlike pri porabi energije in seveda tudi pri stroških. Po ugotovitvah nekaterih strokovnjakov v Sloveniji porabimo v povprečju okoli 150 do 170 kWh energije na kvadratni meter, marsikateri objekt pa tudi več. Po drugi strani pa imamo kar nekaj nizkoenergijskih hiš in drugih zgradb, ki se uvrščajo v razred pasivnih hiš (B1, B2). Za take objekte je Eko sklad dodeljeval (in jih bo v kratkem ponovno) nepovratne finančne spodbude (do 25.000 evrov). Vendar moramo ob tem poudariti, da gre za zdaj bolj za izjeme kot pravilo. Kar nekaj takih objektov smo predstavili tudi v okviru naše akcije z naslovom Iščemo energetsko varčne objekte. Že čez slabih deset let pa naj bi bile vse nove stavbe skoraj ničenergijske.
Vir: Gradbeni inštitut ZRMK
Čeprav je po oceni naše sogovornice novi PURES precej zahteven in sodi med »strožje« na območju EU, investitorjem svetuje, naj pri novogradnjah zelo premislijo, kako bodo zgrajeni novi objekti. Predvsem to velja za investitorje v javnem sektorju, ki bodo morali v prihodnje na tem področju napraviti tektonske premike tako v miselnosti kot tudi v dejanjih. Nikakršna skrivnost namreč ni, da je prav javni sektor vse prej kot za zgled.
Kaj bo s starimi stavbami?
Poglavje zase je obnova obstoječih stavb. Na tem področju je ogromno možnosti in tudi priložnosti. V EU naj bi do leta 2020 obnovili kar 15 milijonov stavb in pospešili gradnjo »trajnostnih« naselij in mest. Za te namene bo v prihodnje namenjenih tudi precej več nepovratnih spodbud kot zdaj. Tega potenciala se zaveda tudi naša sogovornica, ki ocenjuje, da bi v starih stavbah z zmerno sanacijo in namestitvijo merilnikov za porabljeno energijo lahko znižali porabo energije nekako na 60 kWh na kvadratni meter.
Če bomo torej v naslednjih desetih oziroma osmih letih hoteli uresničiti zastavljene okoljsko-energetske cilje EU (3 x 20 do 2020), bomo morali energetsko učinkovitost povečati za 20 odstotkov, prav tako delež obnovljivih virov energije, ter za prav toliko zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Prav zgradbe imajo pri tem močan vpliv, saj porabijo kar 40 odstotkov vse končne energije.