Vzorčni vrtovi
V začetku lanskega decembra so v Štepanji vasi ob Gruberjevem prekopu odprli prve vzorčne vrtičke. Mestna občina Ljubljana je po zamisli podžupana MOL prof. Janeza Koželja in ureditvenih načrtih Dušana Stuparja uredila dve vzorčni vrtičkarski naselji. Eno v Štepanjskem naselju in drugo v Dravljah. Glavni izvajalec del je bilo podjetje Lavaco, podjetje Imos pa je opravilo nadzor in svetovalni inženiring.
V kompleksu Štepanjsko naselje je 14 vrtičkov, vsak ima svojo lopo, devet od teh je daroval izdelovalec Lesimplex. Vrtički merijo od 50 m² do 130 m², cena najema pa se bo obračunala po velikosti zemljišča. V Dravljah je pripravljenih 49 vrtičkov. Izvedbena dela so zaključena (4 lope so že postavljene, 45 jih bodo montirali predvidoma letos). Pripravljen je tudi projekt vrtičkarskega naselja za Črnuče, ki predvideva 66 vrtičkov.
Brez reda, pravil in nadzora
Ob vseh očitkih mestni upravi zaradi rušenja vrtičkarskih naselij je morda zanimivo pogledati tudi raziskavo, ki so jo opravili mag. Maja Simoneti s sodelavci Justinom Bevkom (preurejanje območij), Marino Pintar (vplivi na vodno okolje), Markom Zupanom (talni pogoji in varstvo okolja) in Petrom Gajškom (elektromagnetno sevanje). Tako so zapisali, da mesto ni izrinilo pridelave hrane iz svoje sredine. Potreba po stiku z naravo, veselje nad sadovi lastnega dela, zdrava hrana, prihranek in drugi motivi vplivajo na to, da razvita mesta po svetu še danes gostijo urbane vrtnarje.
»Primer Ljubljane je izjemen samo zato, ker se dejavnost odvija brez reda, pravil in nadzora. Hrana, pridelana na onesnaženi zemlji, škodi zdravju, gnojenje lahko vpliva na onesnaženje podtalnice. Vrtički niso nujno lepi, zato so občasno tudi oblikovalska tema. Nezanimanje za ureditev razmer namiguje na željo, da bo čas pregnal to 'neprimerno in nemestno' rabo iz prostora. Vrtičkarji pa so vztrajni. V desetih opazovanih letih so v Ljubljani zasedli za 100 hektarjev novih položajev. Pregon z ene lokacije vpliva na nastanek več novih. Razmere poslabšuje nenadzorovano oddajanje kmetijskih zemljišč.
Po grobi oceni je leta 1997 vrtičkarstvo v mestu zavzemalo površino, enako ožjemu središču mesta, v velikosti vsaj 250 hektarjev z več tisoč vrtički.«
Mesto Ljubljana tako začenja z urejanjem vrtičkov. Ne z zanikanjem te dejavnosti, ampak predvsem z željo po ureditvi. In samo spomnimo se arhitekta, ki ga Slovenija dolga leta ni priznala v vsej njegovi veličini. Jožeta Plečnika. In tega, kako lep je bil pogled na njegove monumentalne Žale skoraj v osrčju barakarskega vrtičkarskega naselja. Kar je bilo najmanj zanikanje velikega uma slovenske arhitekture, da o pieteti do pokojnikov na Žalah niti ne govorimo.