S prodajo Elektru Celje smo lahko začeli takoj po priklopu, za pridobitev obratovalne podpore pa smo morali najprej pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo pri Javni agenciji RS za energijo, nato pri isti agenciji še odločbo o podpori, na koncu pa skleniti pogodbo z Borzenom d.o.o., ki izplačuje obratovalno podporo. Celotni postopek je trajal tri mesece. Od 1. marca 2010 tako poleg tržne cene za proizvedeno električno energijo dobivamo tudi obratovalno podporo.
Do konca marca smo proizvedli 77.087,40 kWh električne energije. Proizvodnja v januarju in februarju je bila zaradi veliko snežnih padavin, zaradi katerih so bili moduli pretežno pokriti s snegom, precej nizka, v marcu pa je bila že za 13,5 odstotka višja od načrtovane.
Kakovost vgrajenih elementov pomembna
Načrtovana proizvodnja znaša 1070 kWh/kW na leto in je izračuna glede na naklon modulov, orientacijo in podatke o desetletnem povprečju sončnega obsevanja za celjsko območje. Glede na proizvodnjo v prvih treh mesecih in podatke o sončnem obsevanju v tem obdobju si že upamo trditi, da bomo načrtovano proizvodnjo na letni ravni presegli za približno 10 odstotkov.
To nas je še dodatno utrdilo v prepričanju, da je naložba v kakovostne module in razsmernike več kot upravičena. Z nakupom manj kakovostnih modulov in razsmernikov bi pri investiciji res lahko prihranili kakšnih 15 odstotkov, vendar bi ta prihranek zaradi nižje proizvodnje izgubili že v petih letih, vemo pa, da je življenjska doba elektrarne 30 let.
Da je bila odločitev za Bisolove module pravilna, potrjujejo tudi rezultati testiranja vodilne svetovne revije na področju fotovoltaike Photon International, ki je v zadnji številki objavila rezultate testiranja vseh modulov, ki so jih proizvajalci poslali na testiranje. Bisol se je testiranju priključil letos in se že prvi mesec (februar 2010) uvrstil na visoko 3. mesto. Kriterij za razvrstitev je število proizvedenih kilovatnih ur električne energije iz enega kilovata inštalirane moči modula v realnih pogojih v naravi.
V Celjskem sejmu smo z investicijo v sončno elektrarno zelo zadovoljni, saj vse kaže, da bo proizvodnja celo višja od načrtovane, kar pomeni, da bo doba vračanja investicije še krajša od predvidene. Zaradi večje proizvodnje električne energije bomo še dodatno prispevali k povečevanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, in k zmanjšanju izpustov CO2 v ozračje. S solarnimi moduli smo pokrili že vse strehe sejemskih dvoran, ki so primerne za njihovo namestitev. Namestitev solarnih modulov pa bo zaradi dobre izkušnje gotovo tudi del načrtov pri gradnji novih sejemskih dvoran.
Energiji sonca posvečen dan na sejmu Energetike
O izkoriščanju neizmerne energije sonca bo govor tudi na sejmu Energetika, ki bo v Celju potekal sočasno s sejmi Terotech – Vzdrževanje, varjenje in rezanje ter Eko v dneh od 18. do 21. maja 2010. Združenje slovenske fotovoltaične industrije prireja v četrtek, 20. maja, celodnevno konferenco, na kateri bodo med drugim spregovorili o stanju na slovenskem in evropskem fotovoltaičnem trgu, predstavili primere dobre prakse ter se posvetili problematiki gradbenih dovoljenj za sončne elektrarne.
V okviru strokovnega sejemskega četverčka, ki bo letos potekal pod sloganom Mojstri učinkovitosti energije, opreme in trajnosti, se bo predstavilo več kot 800 razstavljalcev z vsega sveta. Pomemben del sejemskega dogajanja bodo tudi strokovne prireditve, med katerimi velja omeniti otvoritveno okroglo mizo, na kateri bodo ključni akterji na področju energetike razpravljali o novem Nacionalnem energetskem programu, s podelitvijo nagrad najboljšim pa se bo zaključil tudi natečaj Energetsko varčni objekti 2010. Četrti natečaj so skupaj pripravili Celjski sejem, priloga Moj dom in Eko sklad, nagrade pa bodo podelili zadnji sejemski dan, v petek, 21. maja.