Kateri objekt si na letošnjem razpisu priloge Moj dom zasluži naziv najbolj varčen objekt v Sloveniji? To bo konec aprila oziroma v začetku maja ugotovila naša strokovna komisija, ki bo v prihodnjih tednih podrobno pregledala vse prispele prijave. V uredništvo smo namreč prejeli skupno 22 prijav, ki se potegujejo za priznanja in nagrade za najbolj varčne objekte v Sloveniji.
V prihodnjih treh številkah naše priloge bomo predstavili vse projekte, ki po mnenju uredništva in komisije izpolnjujejo razpisne pogoje. Dve prijavi smo morali izločiti, ker ne izpolnjujeta razpisnih pogojev. Prva ne razume vsebine naše akcije, saj z energijo varčuje tako, da čez zimo ne prebiva v vikend hišici. Druga pa prehiteva dejanske izkušnje in je podkrepljena zgolj s projektno dokumentacijo. Prijavo nam je namreč poslal tudi Mitja Petkovšek, čeprav v času razpisa še ni stanoval v novi hiši. Eden od pogojev za sodelovanje v naši akciji pa je prav lastna izkušnja po preživeti vsaj eni kurilni sezoni v novogradnji ali obnovljenem objektu.
Obnovljeni dvojček
Miroslav Tomec iz Zgornje Polskave z družino živi v 140 kvadratnih metrov veliki masivni hiši dvojčku, zgrajeni leta 1980. Pred štirimi leti so hišo začeli obnavljati. Vgradili so nova okna in fasado obložili s 14 cm debelim slojem izolacije iz penjenega in ekstrudiranega polistirena, v kleti pa je izolacija debela 12 cm. Pod strešno kritino je vgrajenih 30 cm mineralne volne in 2 cm penjenega polistirena.
Hišo ogrevajo s toplotno črpalko zrak-voda z nazivno močjo 2,2 kW. Sanitarno vodo od leta 1988 ogrevajo s sončnimi kolektorji, v dneh, ko ni sonca, in v zimskem času pa s toplotno črpalko. Hišo prezračujejo z odpiranjem oken. Ker je izolacija na hiši dovolj debela, ne potrebujejo posebnega hlajenja. V hiši imajo nameščene tudi varčne žarnice. Lastnik je poskrbel tudi za uporabo deževnice, ki jo hranijo v dveh rezervoarjih po 1100 litrov. Uporabljajo jo za zalivanje vrta in pranje avtomobilov.
Talni konvektorji so odveč
Marko Novak iz Črenševcev v Prekmurju se je sredi leta 2008 z družino preselil v novo, 197 kvadratnih metrov veliko enodružinsko hišo. Masivna hiša je zgrajena iz opeke Porotherm (debelina 30 cm), fasada je izdelana na osnovi sistema Baumit open plus (debelina 15 cm), talna in srednja plošča sta iz betonskih mešanic. Pri postavitvi strehe so namesto klasične folije in lat uporabili plošče Agepan (debelina 2 cm) kot sekundarno kritino in dodatni izolator. Pod strešno konstrukcijo je nameščena paroprepustna folija in nanjo pritrjene mavčno-kartonske plošče. Pod ploščami je izolacija iz celuloznih vlaken (debelina 30 cm). Po vsej hiši so vgrajena troslojna okna.
Za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode imajo vgrajeno toplotno črpalko Dimplex po sistemu vodo-voda (ob hiši imajo dve vrtini za zajem podtalnice, globoki po 12 metrov). V strojnici imajo vgrajen tudi hranilnik toplote in grelnik vode. Za ogrevanje oziroma hlajenje imajo v hiši vgrajenih osem talnih konvektorjev, vendar jih skoraj ne uporabljajo. Če bi se lastnik še enkrat odločal, bi namesto tega raje še nekoliko izboljšal talno toplotno izolacijo. Za čiščenje hiše imajo vgrajen centralni sesalni sistem z izboljšanim filtrirnim sistemom. V hiši imajo vgrajene gospodinjske aparate razreda A in A+. Prav tako imajo pripravljene instalacije za uporabo deževnice, ki jo bodo uporabljali za zalivanje vrta in za splakovanje sanitarij.
Zalogovnik in sončni kolektorji
Vinko Wagner iz Maribora živi v 120 kvadratnih metrov veliki enodružinski hiši, zgrajeni leta 1971. Pred dvema letoma so hišo obnovili in jo obložili s 13 cm debelim slojem ekstrudiranega polistirena. Pod streho oziroma ploščo proti neogrevanemu podstrešju je 35 cm pohodne mineralne volne, medtem ko imajo v kleti za izolacijo položenega 8 cm ekstrudiranega polistirena.
Hišo ogrevajo z vplinjevalnim kotlom na lesno biomaso (Buderus Logano SFV) z nazivno toplotno močjo 20 kW. Sanitarno vodo ogrevajo s sončnimi sprejemniki (površina 12,5 m²), ki so povezani s 1000-litrskim hranilnikom toplote. Ta je hkrati povezan tudi s pečjo na lesno biomaso in po izkušnjah lastnika jim ob taki kombinaciji nikoli ne zmanjka tople vode. Pa tudi poraba polen za kurjenje peči je zelo nizka. Hišo prezračujejo z lokalnim rekuperatorjem, ki je vgrajen na zunanjo steno hiše. Za hlajenje hiše v poletnem času čez dan spuščajo senčila, ponoči in v zgodnjih jutranjih urah pa poskrbijo za dotok hladnega zraka z odpiranjem oken. Stanovalca skrbita tudi za varčevanje z energijo, in sicer z izklapljanjem stikal, v hiši so vgrajene varčne žarnice, v gospodinjstvu pa imajo predvsem aparate z oznako A ali B.
Toplotna črpalka je povsem dovolj
Bernarda Barbarič in Darko Kolmanko iz Gornjih Petrovcev sta se leta 2007 vselila v novo, 90 kvadratnih metrov veliko montažno hišo proizvajalca Juting. Zunanje montažne stene so z zunanje strani sestavljene iz mavčno-kartonske plošče, OSB-plošče, parne zapore in lesenega okvira, v katerem je 14 cm kamene volne. Na notranji strani stene je ponovno OSB-plošča, sledi 12 cm debel sloj stiropora in dekorativni fasadni omet. Celotna debelina zunanjih sten je 29,7 cm.
V poševnem stropu v mansardi sta dva sloja izolacije iz kamene volne, in sicer je v enem sloju 18 cm, v tanjšem pa 6 cm kamene volne, vmes pa so 6 cm debele letve. Proti notranji strani mansarde si sledijo paroprepustna folija, strešne deske in mavčno-kartonska plošča, na zunanjo stran izolacije pa laminirani špirovci, lesni opaž, paroprepustna folija, vzdolžne letve, strešne letve in strešniki.
Za ogrevanje hiše in sanitarne vode imajo vgrajeno toplotno črpalko Dimplex z nazivno močjo 2,7 kW in grelnim številom 3,8. Hišo prezračujejo z odpiranjem oken, v kopalniških prostorih pa imajo nameščene ventilatorje. Za hlajenje v poletnem času uporabljajo klimatsko napravo.
Siporex in stiropor
Dobrih 145 kvadratnih metrov velika enodružinska masivna hiša Anje Zalar Mihelič z Rašice pri Velikih Laščah je zgrajena iz blokov siporex proizvajalca Ytong in obložena z 10 cm debelim slojem stiropora. Pod strešno kritino je 30 cm steklene volne in 8 cm termotopa. Hišo ogrevajo s toplotno črpalko Lentherminvest, medtem ko sanitarno vodo v poletnem času ogrevajo s toplotno črpalko, v zimskem in prehodnem obdobju pa s pečjo na drva. Hišo prezračujejo z odpiranjem oken, za hlajenje pa tudi v poletnem času ne potrebujejo nikakršnih tehničnih pripomočkov.
Plinski kondenzacijski kotel zmore vse
Enodružinska hiše družine Hostar iz Kranja je bila zgrajena leta 2009 in ima dobrih 155 kvadratnih metrov površine. Zunanje stene so izolirane z 28 cm debelim slojem naravne izolacije, na ravni strehi pa je 36,6 cm izolacije iz naravnih materialov. Na tleh proti terenu je 20 cm debel sloj izolacije iz sintetičnih materialov. Za ogrevanje hiše in pripravo tople vode imajo vgrajen plinski kondenzacijski kotel Viessmann Vitodens z nazivno toplotno močjo 4,2–13,0 kW in z zelo visokim izkoristkom (98 odstotkov). Na kotlu je vgrajena regulacija za priklop na sončne kolektorje, ki jih nameravajo namestiti na hišo.
V času ogrevalne sezone hišo prezračujejo s centralnim sistemom prezračevanja z vračanjem odpadne toplote, zunaj ogrevalne sezone pa z odpiranjem oken. Glede na to, da je večji del steklenih površin obrnjen proti jugu, pregrevanje hiše v poletnem času preprečuje tako imenovani previs globine 1,4 m nad obema etažama hiše, na edinem oknu na zahodni strani pa so nameščene žaluzije. Ob hiši je vgrajen tudi 6,5-kubični zbiralnik za deževnico, ki jo uporabljajo za splakovanje stranišč, pralni stroj, za pranje avtomobilov in zalivanje vrta.