Tako je napisala naša bralka Metka Turk, njena želja, da bi imela dobro kosilnico, pa je bil pravzaprav edini podatek, ki nam ga je posredovala. Kosilnico, vrtni traktor ali rider je namreč vedno treba izbirati glede na velikost in konfiguracijo zemljišča, zahteve za košenje in pričakovanja uporabnika.
Kosilnice lahko razdelimo v različne razrede. Motorne kose so primerne za obkoševanje in delo na posebnih terenih. Tudi še pri tako dobri kosilnici pogosto ne moremo brez motorne kose. Grebenske kosilnice so namenjene košnji kmetijskih zemljišč, poznamo pa še vrtne kosilnice, traktorske kosilnice in riderje. Z vrtnimi kosilnicami je mogoče obvladati do 1500 ali 2000 m² zelenice, pri večji površini pa je že smiselno razmišljati o traktorju ali riderju, s katerima je mogoče trato bistveno hitreje pokositi. Traktorske kosilnice s stranskim izmetom so najcenejše, že vnaprej pa moramo vedeti, da so namenjene košenju višje trave, ki jo je treba po košnji pograbiti. Najbolj elegantna košnja je s pobiranjem v koš, čeprav se v tem primeru pojavi vprašanje, kam z odvečno travo. Številni uporabniki so navdušeni nad mulčenjem, pri katerem noži v kosilniški enoti travo zdrobijo. Ta ostane na trati in se počasi predela v humus. Ena najboljših vrst kosilnic so zagotovo riderji, ki so sicer nekoliko dražji, na večjih terenih pa s svojimi prednostmi nekajkrat prekašajo vse podobne izdelke. Ampak pojdimo po vrsti.
Navor kosilnice
Ostanimo pri kosilnicah, pri čemer lahko podatke o načinu izmeta oziroma dela upoštevamo tudi pri parkovnih traktorjih in riderjih. Temeljna vprašanja so: velikost površine, ki jo nameravamo kositi, za kakšen tip površine gre, kakšen je naklon površine, kako pogosto nameravamo kositi in kakšen način košnje nam ustreza – s stranskim izmetom, pobiranjem v koš ali z mulčenjem. Različni načini košnje imajo prednosti in slabosti, vendar več o tem v nadaljevanju.
Širino in konstrukcijo kosilnice ter moč motorja izberemo glede na velikost površine. Opozarjamo vas, da nekateri proizvajalci cenenih kosilnic svoje izdelke opremijo z močnimi motorji, nakar ohišje zaradi preobremenitve v dveh ali treh letih dobesedno razpade. Prav zato moramo ob nakupu gledati predvsem na trdno in kakovostno ohišje. Jakost motorja od leta 2009 označujemo z navorom, ker naj označbe v KM ali KW ne bi zadovoljivo odražale potrebnih podatkov. Laiki bodo morda rekli, da kosilnica z večjim navorom pokosi več trave. Glede na širino kosilnice priporočamo naslednje navore: 40 cm (6–7 Nm), 45 cm (7–8 Nm), 50 cm (8–9 Nm) in 55 cm (9–10 Nm). Pri kakovostnejših konstrukcijah lahko navor presega podatke iz tabele, in sicer zato, ker so konstrukcije prilagojene zahtevnejšim pogojem delovanja. Verjetno bomo s temi podatki nekatere prodajalce nekoliko zmedli, saj jih še ne poznajo.
Širina kosišča
Kosilnice širine do 45 ali 50 cm so primerne za manjše oziroma srednje površine (do 500 m²). Za res majhne površine lahko kupimo tudi ročno vrtno kosilnico na vreteno, ki jo preprosto potiskamo. Najboljše rezultate bomo dosegli z rotacijskimi kosilnicami, ki so za urejanje travnatih površin najprimernejše. Električne kosilnice so namenjene resnično majhnim površinam, dodatno težavo pa pomeni električni kabel, ki ga moramo vleči za seboj. Glede na teren moramo izbrati tudi širino kosilnice. Pri bolj zaprtih površinah s številnimi ovirami (okrasni grmi, drevje) se bolje obnesejo ožje in okretnejše kosilnice, pri katerih priporočamo »variabilno« oziroma brezstopenjsko nastavitev hitrosti. Klasičnih menjalnikov ne priporočamo, in sicer zaradi pogostejših okvar in težjega uravnavanja hitrosti.
Bolj ko je teren odprt, širše so lahko kosilnice. S kosilnico širine okoli 55 cm bomo lahko obvladali do 1500 m² ali celo več. Je pa res, da košnja zahteva čas. A pri vsaki stvari je tudi nekaj dobrega. Pri košnji okoli 10 arov površine prehodimo 2 do 3 km – malo rekreacije nikoli ne škodi. Problem pa se pojavi takrat, ko nimamo dovolj časa.
Pogon je za košnjo manjših površin, posebej ravnih, nepotreben. Morda nas pri košnji celo bolj ovira, kot nam koristi. Če pa kosimo večjo površino, ga potrebujemo. Najpogosteje uporabljamo pogon na zadnja kolesa. Konstrukcija kosilnice in velikost koles sta odvisni tudi od urejenosti trate. Za ravne in gladke zelenice so kolesa lahko manjša, če pa želimo kositi večjo površino, ki ni idealno urejena, priporočamo večja in trdna kolesa.
Načini košnje
Poznamo tri: stranski ali zadnji izmet, pobiranje v koš in mulčenje. Stranski in zadnji izmet sta najprimernejša za košnjo višje in močnejše trave ter zelo velikih površin. Sta zelo praktična, saj nenehno praznjenje koša ni potrebno, travo pa preprosto pustimo na travniku, kjer se posuši in počasi zgnije. Ta način je primeren za bolje vzdrževane travnike in širše površine okoli hiš. Če je trava ob košnji res visoka, jo je smiselno pograbiti. No, če smo iskreni, grabljenje je tako ali tako obvezno, če želimo imeti urejeno trato.
Če se odločimo za pravo zelenico, »angleško trato«, pride v poštev košnja s pobiranjem v koš. Koši so lahko različni, pomembno pa je, da imajo dovolj odprtin ter da ob polnjenju s travo izhaja zrak. Prednost pobiranja v koš je čista trata, manjše pa so tudi možnosti za razraščanje mahu, plevelov in nezaželenih trav. Slabost pa je ta, da se tanjša humusna plast in zmanjšuje količina hranilnih snovi v zemlji, zato je potrebno dognojevanje z minerali. Zanimivo je, kako velik problem je lahko pokošena trava. Če kosimo manjše površine, še nekako gre, pri večjih pa trave nimamo kam dati. Poleg tega ne začne razpadati, ampak gniti in celo smrdeti. Tako moramo pri večjih površinah, ki jih kosimo na ta način, rešiti tudi vprašanje odlaganja pokošene trave.
Pri mulčenju gre za sistem, kjer v z vseh strani zaprtem kosišču noži (včasih so nekoliko drugače oblikovani kot za košnjo s stranskim izmetom) popolnoma sesekljajo pokošeno travo. Prednosti mulčenja so številne, slabi plati pa sta samo dve: pogostejša košnja še razmeroma nizke trave ter občasno zračenje trate. Trato bi morali prezračiti vsaj enkrat letno, kot zelo dobri prezračevalci pa so se izkazali Vikingovi.
Po mulčenju postane trava gostejša in lepša, hranilne snovi ostajajo na trati, s praznjenjem koša nimamo nobenega dela, pokošena trava pa, če je bila košena kratka, na zelenici ni vidna.
Skratka, to je najboljši način košenja večjih zelenih površin, ki jih želimo imeti lepo negovane. Za »angleško trato« pa že potrebujemo kosilnico s košem. V takih primerih pridejo v poštev kosilnice, ki omogočajo kombinirani način košnje.
Večje površine
Tokrat smo odgovorili na nekaj vprašanj o nakupu kosilnice. Kaj pa storiti takrat, ko kosimo res veliko površino? Že pri površini nad 2000 m² je smiselno začeti razmišljati o traktorski kosilnici ali riderju. Ponudba traktorjev je v naših trgovinah izjemno bogata, priporočila glede načina košnje pa so enaka kot pri kosilnicah. Traktorji imajo različne širine kosišč, z enim, dvema ali celo tremi noži, najmanjši pa so primerni že za košenje površin okoli 1500 m². Udobje dela (košnja s traktorjem je precej manj utrujajoča od košnje s klasično kosilnico), prihranek časa, preprostejše delo, daljša življenjska doba stroja in možnost dokupa priključkov pa so prednosti, ki pri večjih površinah govorijo v prid nakupa traktorske kosilnice. Opremljena je s številnimi varnostnimi sistemi. Kot najboljši so se izkazali hidrostatični menjalniki. Kakorkoli že, priporočljivo je redno servisiranje pri pooblaščenem servisu.
Pri velikih površinah s številnimi ovirami (drevesa in grmovje) se najbolje obnesejo riderji, in to kljub višji ceni. Razlika med rider parkovno in traktorsko kosilnico je v namestitvi kosilne enote. Rider jo ima spredaj pred kolesi, traktor pa na sredini med obema osema. Poleg položaja kosišča ju razlikuje tudi sistem krmiljenja, ki je pri riderju na zadnji osi, pri traktorski kosilnici pa na sprednji. Pri odprtih velikih površinah lahko uporabljamo tako traktor kot rider. Pri zaprtih terenih z veliko grmov, dreves in drugih ovir pa je bolj priporočljiv rider, ki omogoča odličen pregled in natančnost dela. Z njim lahko kosimo z mulčenjem ali s stranskim oziroma zadnjim izmetom, in to do roba površine. Košnja s tem strojem je poleg tega hitrejša kot košnja s traktorjem. Pri nagnjenih terenih (nad 15 °) priporočamo uporabo pogona na štiri kolesa, saj lahko posebej na mokrem terenu in pri zgolj zadnjem pogonu dokaj hitro pride do zdrsa kosilnice. Še posebej je pri teh strojih dober sistem čiščenja kosilne enote, saj enoto preprosto dvignemo v servisni položaj in operemo z vodo.
Izberite dobro kosilnico, ki bo vam in vaši trati pisana na kožo, nikoli pa ne pozabite na redne servise. Dobra kosilnica, predvsem pa dobro nabrušen nož, redna menjava olja in nekateri manjši posegi so jamstvo za res dobro košenje. Pomlad je tu, lepo pokošene trate in travniki pa neverjetno spremenijo podobo hiše ali stanovanjskega bloka, pa tudi celotnega naselja.
