Avtomobilska industrija je od svojega nastanka dalje nekakšno gonilo razvoja, ki za seboj potegne tudi celo vrsto negativnih vplivov. Še pred desetletji so vsi govorili samo o svincu, s pojavom neosvinčenega bencina in katalizatorjev, ki uravnavajo delovanje motorja in čistijo izpuh, pa je govorjenje o nevarnosti svinca potihnilo. Nekaj časa se je zelo veliko govorilo o kislem dežju, ki ga v zadnjih letih ne omenjajo več. Sledila je histerija proti prašnim delcem oziroma sajam, ki so postale aktualne z razmahom dizelskih motorjev pri osebnih vozilih. Mikrosaje lahko resno ogrozijo dihala ljudi in živali. Problem saj, tudi tistih s filtri trdnih delcev, pri avtomobilih še zdaleč ni odpravljen, saj je z njimi zaenkrat opremljenih le malo vozil, da bi bili učinki zares merljivi. A ko bo na cestah več takih vozil, bodo okoljevarstveniki lahko zaprli tudi to poglavje in se osredotočili na kaj drugega. Kot dobro »zamenjavo« so že našli novo grožnjo: ogljikov dioksid v izpušnih plinih.
Učinek tople grede je namreč za okolje grozljiv, zviševanje globalnih temperatur pa še bolj. A priznati si je treba, da so taka naravna nihanja v zgodovini že poznali (spomnimo se ledenih dob in toplejših obdobij v davni Zemljini zgodovini), res pa je tudi, da so take spremembe pripeljale do množičnih izumrtij flore in favne.
Če je ogljikov dioksid tako škodljiv, potem edini onesnaževalci ne morejo biti motorna vozila. Se je kdo vprašal, koliko k onesnaženju pripomore letalski promet ali, verjeli ali ne, živinoreja? Krivcev za tako ali drugačno onesnaženje okolja je več, zares pa se z izboljševanjem razmer ukvarjajo samo v avtomobilski industriji. Biti »zelen« je namreč zelo modno in k sreči je ta moda dobra za ves planet.
Skratka, boj proti ogljikovemu dioksidu je trenutno dober razlog za razvoj okolju manj škodljivih motorjev z notranjim izgorevanjem, razvoj novih tehnologij in pogonskih sredstev pa bo tudi zaradi zviševanja cen nafte in njenega pomanjkanja postal vedno bolj aktualen. Po raziskavah naftne družbe BP naj bi pri današnji stopnji porabe nafte na Zemlji imeli zalog le še za okrog 40 let. Strokovnjaki si tudi niso enotni, ali surova nafta še vedno nastaja ali pa je ta proces končan in zdaj porabljamo zadnje zaloge.
Kakšne so torej alternative nafti, ki naj bi poganjale našo družbo v prihodnosti, pri čemer ne bi ogrožale zdravja živih bitij? Teh je kar nekaj: elektrika, atomska energija, vodik oziroma plin itd. Vsaka od njih ima svoje omejitve, prednosti in slabosti. Nobena se zaenkrat še ni prebila v ospredje.
Alternativnim gorivom je skupno to, da so precej cenejša od običajnega naftnega goriva in pri izgorevanju oddajajo manj škodljivih emisij. Čisti biodizel (metilestrova oljna kislina oljčne repice) je primeren kot čisti nadomestek dizelskega goriva. V nekaterih državah je bil subvencioniran s strani države, medtem ko je na primer v Nemčiji že od leta 2006 tudi to gorivo obdavčeno. Predelava dizelskega motorja za uporabo biodizla stane od 1500 do 3500 evrov, sicer pa noben avtomobilski proizvajalec trenutno še ne dopušča uporabe čistega dizla, saj v tem primeru propade garancija. V eni od nemških revij so Volkswagnovega golfa TDi poskusno vozili z običajnim solatnim oljem, a po nekaj tisoč kilometrih in večkrat zamenjanem filtru za gorivo je motor dokončno izdihnil.
Veliko bolj se je med vozniki uspelo uveljaviti plinu (to velja tudi za Slovenijo). V Nemčiji imajo zdaj 30.000 takšnih vozil, na Dunaju pa imajo 550 mestnih avtobusov na plin. Dandanes je na svetu okoli 7 milijonov vozil, ki za pogon uporabljajo avtoplin. V Evropi jih je največ, nad 1,2 milijona, v sosednji Italiji, sledijo pa ji Poljska, Nizozemska in Francija. V Sloveniji jih je sorazmerno malo, a z razvojem tehnologije lahko pričakujemo, da jih bo vedno več.
Plin je za okolje manj škodljiv, saj ima za 34 odstotkov manjše emisije dušikovega oksida in za 15 odstotkov ogljikovega dioksida, skorajda nič pa ni emisij ogljikovodikov. Z njegovo uporabo bi se lahko količina smoga v mestnih središčih zmanjšala za 30 do 40 odstotkov. Ali z drugimi besedami, po vseh razpoložljivih podatkih je izpuh vozila na plin za polovico čistejši kot izpuh primerljivega vozila na bencin. Pri tem je tehnologija uporabe avtoplina napredovala že do te mere, da je vgradnja plinohramov v vozila popolnoma varna, res pa je, da je pri naknadni vgradnji v vozilu do 30 odstotkov manj prtljažnega prostora. Motor izgubi približno deset odstotkov moči, pri motorjih z neposrednim vbrizgom pa je izguba moči samo dvoodstotna.