Hitra rast podjetja
Bisol je mlado podjetje z impresivno zgodbo. Ustanovljeno je bilo leta 2006, ko so prvič zagnali stroje. Proizvodnja je bila plod raziskav predsednika uprave dr. Uroša Merca in podpredsednika Marka Poličnika, ki sta s svojim znanjem nadgradila preverjene tehnologije ter ustvarila proizvodnjo, ki je značilna zgolj za Bisol. V štirih letih so postali močno podjetje tako v Sloveniji kot v tujini, saj več kot 80 odstotkov poslov opravijo zunaj Slovenije – v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Italiji in drugih evropskih državah. Vseeno pa ne zanemarjajo lokalne navzočnosti, o čemer govorijo uspešno izvedeni projekti v Sloveniji in širjenje podjetja. V petih letih načrtujejo odprtje proizvodnje v Murski Soboti, ki bo povečala število zaposlenih na okoli 850.
Od celice do modula
Začetek izdelave modula predstavljajo fotonapetostne oziroma sončne celice, krhke ploščice, ki pretvarjajo svetlobo v električno energijo. Celotni modul, ki ima 60 takšnih zaporedno vezanih celic, ki so v začetni fazi razvrščene glede na moč in tok v točki najvišje moči, bo deloval z močjo, enako najšibkejši celici, vse močnejše celice pa bodo ostale neizkoriščene. Celice so nato avtomatsko spajkane v nize po deset celic, šest takšnih nizov pa povezanih v matriko. Po preverjanju pa se začne izdelava modula po plasteh. Na fotovoltaično steklo se položi mreža sončnih celic, ki je z obeh strani objeta z EVA-folijo. Fotovoltaični moduli so opremljeni s posebnim steklom, ki mora ustrezati posebnim zahtevam. Osnova je prosojnost, na katero vplivata vsebnost železa v steklu in njegova debelina. Mehanska odpornost stekla mora biti dosežena s skrbnim razmerjem med debelino stekla in vsebnostjo železa, saj velika odstopanja v eno ali drugo smer prinašajo bistvene vplive na prosojnost stekla. Naprave, na katerih so izdelana stekla, morajo biti namenjene izključno za fotovoltaične proizvode, saj bi običajno steklo kontaminiralo stroje in s tem vse izdelke.
Nevidna sloja EVA-folije ščitita celice pred zunanjimi vplivi, ob tem pa omogočata obojestransko dihanje oziroma prehajanje vlage, ki je ena glavnih nevarnosti za degradacijo modula. Folije slabše kakovosti imajo manjšo odpornost proti UV-žarkom, zaradi česar hitreje prihaja do rumenenja, s tem pa do slabe prepustnosti svetlobe in tako manjše učinkovitosti celotnega modula. Pred laminiranjem poteka še zadnje pregledovanje Bisolovih delavcev, saj sledi postopek, ki dobesedno zapečati naložene plasti. V laminatorju se pri 150 stopinjah Celzija EVA-folija spremeni v zaščitni gel, ki objame sončne celice. Ohlajene plošče, zdaj imenovane »laminat«, se obreže in namesti okvir, ki zagotavlja zaščito pred vdorom vlage. Pri Bisolu ostajajo pri uporabi silikonske mase, ki zaradi nanosa in čiščenja zahteva nekoliko več časa, a je po njihovih izkušnjah učinkovitejša. »Ogledali smo si preizkuse silikonskih trakov, ki imajo na papirju marsikatero prednost pred nanašanjem mase, vendar pa so se ob obremenitvah izkazali kot neučinkoviti in za nas neprimerni,« razlaga Metod Škerjanec, direktor prodaje pri Bisolu: »Skozi ves postopek izdelave fotonapetostnih modulov so bistvene premišljene odločitve. Izbira dobavitelja, načina proizvodnje, postopkov – vse se pokaže v končnem izdelku.«
To se kaže tudi pri izbiri električnih priključkov. Pri Bisolu nameščajo tako imenovane »bypass« oziroma obvodne diode v nekoliko večjih ohišjih; o njihovem pomenu nekoliko kasneje. Zaradi zaporedne vezave celic bi se ob okvari – ali zgolj senci čez en del modula – ustavilo delovanje celega fotonapetostnega modula, kar preprečujejo obvodne diode. Ohišje, veliko približno deset centimetrov, omogoča kroženje zraka, ki hladi segrete diode. V manjših škatlicah, kjer je zračno hlajenje nemogoče, se uporablja toplotno odporna silikonska pasta. Uporaba te sicer omogoča manjša ohišja, ob okvari pa je treba takšno ohišje poslati na servis v tujino, kjer ga strokovno odprejo, očistijo in popravijo. Pri večjih ohišjih, ki jih uporablja Bisol, pa je servisiranje rešeno elegantno – ohišje se odpre, okvarjena dioda se zamenja in modul ponovno deluje. Nedelovanje sončne elektrarne je zgolj vprašanje ur.
Posnemanje naravnih razmer
Na koncu so vsi moduli preizkušeni v posebni svetlobni komori – »flash« testerju. Tu se izmeri dejanska moč modula pod standardnimi testnimi pogoji (AM 1,5; 1000 W/m2; 25 stopinj Celzija). Dejanska moč je odvisna od najšibkejše sončne celice. Glede na izračunano moč so moduli še zadnjič razvrščeni glede na moč in tok v točki najvišje moči, kar olajša in pospeši delo monterjev sončnih elektrarn.
Ogled Bisolove proizvodnje pušča jasen vtis skrbnega nadzora nad kakovostjo. Na končni izdelek ne vpliva zgolj izbira preverjenih dobaviteljev ali strojev, temveč tudi pravilen pristop k proizvodnji, ki nesporno vpliva na produkt. Osnovno vodilo sončnih elektrarn je zniževanje stroškov pridobivanja električne energije. To mora potekati racionalno – ceneni izdelki proizvajajo manj električne energije in zahtevajo daljšo amortizacijo stroškov, po drugi strani pa najdražji izdelki na papirju ne upravičijo svoje cene. In ravno racionalnost, odgovornost in premišljenost so glavne odlike celotnega podjetja Bisol – izdelkov, strokovnjakov in delavcev.
