»Ogrevanje s pomočjo sonca je brezplačno, ekološko nesporno, neodvisno in udobno, saj sonca ni treba naročiti ali napolniti rezervoarja,« pojasnjuje Janez Tepina, direktor podjetja Gomon Solar, ki zadnjih pet let v Sloveniji zastopa istoimensko mednarodno podjetje.
Na grobo sončne sisteme ločimo na ploščate in vakuumske cevne zbiralnike. Čeprav so mnogi tudi na Gorenjskem še skeptični do »nove« oblike ogrevanja (in varčevanja), pa je po sončnih zbiralnikih vse več povpraševanja. »V zadnjih dveh letih so vakuumske sončne sisteme tretje, še raje pa četrte generacije za ogrevanje sanirane vode in prostorov sprejeli tudi Gorenjci. Trdim, da ne gre za ekološko ozaveščenost, ampak za preprosto ekonomsko logiko, saj se investicija povrne v treh do sedmih letih, hkrati pa pomaga tudi Eko sklad,« pravi Tepina. Slovenci smo sicer približno leto do dve za razvitejšimi sosedami v Evropski uniji, vendar je povpraševanje po tovrstnih sistemih veliko in bi lahko sosede z nadaljevanjem spodbud države tudi ujeli.
Sonce greje tudi pozimi
Sonce oddaja energijo vse leto, menjuje se le vpadni kot sončnih žarkov. »Ni razloga, da energije sonca ne bi izkoriščali tudi pozimi. Res je, da ploščati zbiralniki ob nižjih temperaturah odpovedo, zato pa vakuumski delujejo tudi pri temperaturah, ki so krepko nižje od 0 stopinj Celzija,« pojasnjuje direktor Tepina. Zabeleženi so tudi primeri, ko je vakuumski zbiralnik pri minus 20 stopinjah Celzija segrel vodo na 80 stopinj Celzija.
Tovrstni sistemi niso več tako dragi, kot so bili v preteklosti. Gomon Solar v večini primerov opremlja starejše hiše, kjer ni treba na novo napeljevati centralnega ogrevanja. Najbolj primerne so hiše, kjer je urejeno nizkotemperaturno ogrevanje in je bila že ob gradnji narejena kakovostna izolacija, vendar se vložek v izkoriščanje sonca povrne v vsakem primeru. »Sončne zbiralnike lahko kadar koli priključimo na katero koli centralno ogrevanje, seveda pa je najbolj ekonomično, če jih postavimo na streho, saj so te površine najmanj osenčene, izkoristek pa najboljši,« pravi Janez Tepina.
Sončni sistemi delujejo tako, da se v zbiralniku absorbira sončna energija, v vakuumske cevi, kjer je solarna tekočina. Ogreta tekočina se s pomočjo črpalke transportira v zalogovnike za toplo vodo, ki se nato prek izmenjevalca toplote prenese na sanitarno toplo vodo, ki je takoj na razpolago. Hladna voda se prečrpa nazaj v zbiralnike. Sistem je podoben centralnim sistemom za ogrevanje, deluje le v nasprotni smeri. Tudi ob zelo sončnih dnevih težko pride do pregrevanja, kljub temu pa je na voljo ekspanzijska posoda, v katero se tekočina upari, in ni nevarnosti za težave (tekočina v sistemu ni voda, ampak solarna tekočina, ki prenese vročino do 200 stopinj Celzija). Za ogrevanje tople vode bi potrebovali zgolj en panel (sončni zbiralnik) velikosti dva krat dva metra, za (dopolnilno) ogrevanje prostorov pa štiri.
»Z dopolnilnim dogrevanjem centralnega ogrevanja lahko privarčujemo približno polovico stroškov za ogrevanje,« je povedal Janez Tepina, o velikosti primernih objektov pa, da so to vsi, tudi večstanovanjski objekti. V tujini jih uporabljajo tudi na šolah, hotelih, bolnišnicah… Medtem ko so bili starejši sistemi namenjeni predvsem ogrevanju sanitarne vode, pa so vakuumski primerni tudi za dopolnilno ogrevanje prostorov, lahko jih uporabljamo tudi v manj sončnih dneh, izkoristek je boljši. Tudi cena je vse nižja. Za ogrevanje sanitarne vode bo dovolj približno 2000 evrov, za ogrevanje hiše pa znaša investicija od šest tisoč evrov naprej, odvisno od velikosti objekta. Najbolj ekonomično je, da investitor izbere dovolj zbiralnikov za izvedbo ogrevanja vode in prostorov, saj nastanejo stroški za montažo, povezovalne cevi, solarno črpalko in podobno. Vzdrževanja sončnih sistemov za ogrevanje praktično ni, vakuumski (četrte generacije) pa »preživijo« tudi točo. Proizvajalci zagotavljajo vsaj dvajsetletno življenjsko dobo, vendar je ta skoraj zagotovo še daljša.
