Vzroka za kondenzacijo dimnih plinov v dimniku in kotlu sta neustrezen dimnik s prevelikim presekom odprtine in prenizka temperatura vode v kotlu – ta naj bo vsaj 70 stopinj Celzija. Storiti je treba dvoje: sanirati dimnik in zvišati temperaturo vode v kotlu. Zdaj namreč dimnik že razpada, skozi zid v bivalne prostore pa celo udarja žveplena kislina.
Ker gre tu za nujno zamenjavo kotla in sistema ogrevanja (prehod na drugo, bolj ekonomično gorivo oziroma energent), je treba vprašanje dimnika reševati v sklopu zamenjave ogrevalnega sistema, od katerega je odvisna izvedba dimnika. Ker bo moč novega kotla odvisna od toplotne izolacije stavbe, s tem pa bo poraba manjša, je na ta problem treba gledati še širše. V konkretnem primeru bi bil zelo primeren ogrevalni sistem z lesnimi peleti na biomaso, ker imajo v hiši radiatorje in suho klet. Edina še izvedljiva varčna rešitev s toplotno črpalko (TČ) tipa zrak/voda bi bila manj primerna.
Energijsko stanje stavbe
Poleg opisanega slabega stanja ogrevalnega sistema hiša nima nobene toplotne izolacije, z izjemo mansarde, v kateri je samo 8 cm kamene volne. Škatlasta okna so stara in ne tesnijo. Tudi priprava sanitarne tople vode (PTV) je izredno neekonomična – izvedena je prek kotla centralne kurjave na kurilno olje, izven sezone pa prek električnega grelnika.
Celovita energijska prenova hiše
Zaradi izredno slabega stanja stavbe je poleg gradbene nujna celovita energetska obnova. S tem imamo v mislih izvedbo celovitih energijskih ukrepov za bolj učinkovito oziroma varčno rabo energije. Sem spadajo: toplotna izolacija mansarde, fasade, kleti, tal proti terenu in stropa kleti proti pritličju, posodobitev ogrevalnega sistema z bolj ekonomičnim, izvedba solarnega sistema ali TČ zrak/voda samo za PTV ter vgradnja kontroliranega lokalnega ali centralnega prezračevanja z rekuperacijo. Če bomo vse to postorili, pa čeprav postopoma, bo stavba energijsko obnovljena z optimalnimi rešitvami, ki bodo prinesle velike energijske prihranke, po grobi oceni najmanj 60-odstotne. Svetujem pripravo časovnega in finančnega načrta ukrepov; tako bodo prihranki še večji. Energijski stroški investicije bodo po moji grobi oceni znašali najmanj 40.000 evrov.
Za vsa ta dela bo potrebna strokovna pomoč. Letos so spet na voljo državna nepovratna finančna sredstva. V zgoraj opisanem primeru so podani vsi pogoji za prijavo na ustrezne razpise. Informacije je mogoče pridobiti na Eko skladu v Ljubljani (spletna stran www.ekosklad.si, tel. 01/241-48-32).
Zaključni predlogi
Tako za celovito kot postopno energijsko obnovo stavbe je nujna strokovna pomoč, ki jo lahko dobite v brezplačnih energetskih svetovalnih pisarnah. Tam vam bodo predlagali strokovne rešitve za toplotno izolacijo ter najbolj varčen ogrevalni sistem in PTV. Po izdelanem projektu za izvedbo se boste lahko lotili realizacije in zaprosili za nepovratna finančna sredstva.
Ker pa je hiša stara že 100 let, bi bilo smotrno razmisliti, ali je hišo smiselno obnavljati tudi po gradbeni plati (plošče so na primer še lesene) ali izvesti varčno nadomestno novo gradnjo. Vse te probleme bi bilo treba rešiti, kondenzacija dimnika je samo manjši problem, s katerim pa je dolgoročno vse povezano.
Pojavilo se je tudi vprašanje, ali bi bilo na streho smiselno namestiti sončno elektrarno. Menim, da je težko privarčevan denar bolje najprej vložiti v vsestransko posodobitev hiše. Fotovoltaične elektrike zaradi neekonomičnosti namreč ne bi bilo mogoče uporabljati za lastne potrebe, temveč bi jo lahko zgolj prodajali v sistem.
Franc Kalan, u.d.i., energetski svetovalec
