Zaradi zmanjšane ali neobstoječe toplotne zaščite so zunanji koti, robovi stropov in okenske odprtine ter prostori za pohištvom tako hladni, da se prav tukaj kondenzira hladen zrak. Bolj ko je zrak vlažen, hitrejši je proces kondenzacije. Stanovanja, v katerih je koncentracija vlage zraka med 70 in 90 odstotkov, imajo vlažne in plesnive zidove. To lahko ne glede na napake gradnje preprečimo tako, da s pravilno izmenjavo zraka med ogrevanjem zagotovimo primerno relativno zračno vlažnost, ki naj bo pri temperaturi 20 stopinj Celzija od 40- do 60-odstotna.
Udarno prezračevanje z odpiranjem oken
To bomo dosegli z napravami za prezračevanje ali enostavnim odpiranjem oken, kar je tako imenovano udarno prezračevanje, ko indikator vlagomera prekorači 50-odstotno vrednost v hladnem obdobju leta in 60-odstotno v blagem jesenskem ali pomladnem času. V hladnih prostorih je pri temperaturi 16 stopinj Celzija relativna vlažnost 60-odstotna, v močno segretih prostorih pa relativna vlažnost pade na 30 do 40 odstotkov, kar z zdravstvenega vidika ni nevarno.
Poleti je zunanji zrak topel in vlažen. To je težava za hladne kletne prostore in pode. Teh površin v toplem času ne smemo zračiti, sicer bi prišlo do kondenzacije na hladnih površinah. Zračimo lahko le takrat, ko je zunaj hladneje kot znotraj.
Danes si želimo imeti dober zrak in minimalne stroške gretja. Rešitev predstavlja dobra toplotna zaščita stavbne površine z modernimi okni in stekli ter premišljenim prezračevanjem. Aktivno zračenje s pomočjo oken lahko v prostorih zniža vlago kar za 30 do 60 odstotkov. Stroške ogrevanje bomo zmanjšali tudi tako, da čez dan večkrat na široko odpremo okna, na primer za pet minut, s čimer bo hitro prišlo do izmenjave starega, izrabljenega vlažnega zraka s hladnim in suhim svežim. Toplejši ko je zunanji zrak v prehodnem obdobju, tem dlje naj bodo okna odprta.
Čas prezračevanja odvisen od zunanje temperature
Svetujemo prezračevanje prostorov vsaki dve uri. Dolžina prezračevanja je odvisna od zunanje temperature, v povprečju pa veljajo naslednja pravila: decembra, januarja in februarja odprimo okna na stežaj za štiri do šest minut, marca in novembra za osem do deset minut, aprila in oktobra za 12 do 15 minut, junija, julija in avgusta pa za 25 do 30 minut.
Če so v stanovanju ugodni pogoji za nastanek plesni, takoj ukrepajte s spremembo navad. Predvsem večkrat, najmanj dvakrat do trikrat na dan, prezračite stanovanje. V zimskem času ne imejte oken odprtih na nagib, tako boste le povečali stroške gretja. Zračite tudi v deževnem vremenu. Sobna temperatura naj ne bo v nobenem prostoru nižja od 18 stopinj Celzija. Hladne sobe lahko plesen hitreje napade, zato naj bodo ogrevane vse sobe.
Tudi če vas ni doma, naj hiša ne bo hladnejša od 18 stopinj Celzija. Pohištvo naj bo od zunanjih zidov odmaknjeno najmanj pet centimetrov, v starejših zgradbah pa deset. Perilo sušite, kadar je le mogoče, zunaj, pozimi pa sobo, v kateri boste sušili perilo, dobro ogrejte. Kletne prostore zračite le, kadar je zunaj hladneje kot znotraj, poleti pa teh prostorov ne zračite.