Madeži na trati
Madeži različnih barv in oblik so na trati pogost pojav. Pri tem gre le redko za bolezen, mnogo pogosteje so posledica naših napak ali neugodnega vremena, zlasti suše. Nepravilne lise obledele trave, ki slabo raste, večinoma nastanejo zaradi neenakomernega gnojenja s hitro delujočimi, pretežno dušikovimi gnojili. V tem primeru je dobro, da se naučimo enakomernega ročnega nanosa gnojil ali pa si nabavimo poseben trosilec za ta namen. Držimo se predpisane količine gnojila na površino in približno ocenimo površino parcele. Skupno količino nato razdelimo na manjše dele. Posamezen del parcele potrosimo iz dveh smeri, pravokotnih druga na drugo. Nanos je še lažji s posebnim trosilcem, v katerega natrosimo gnojilo in se nato enakomerno premikamo po parceli. Še bolje pa je, če si za ta namen nabavimo posebno membransko gnojilo za trato, katerega ovoj ali membrana omogoča počasno in kontrolirano sproščanje hranil. Tako ni nevarnosti, da bi se na trati pojavila ožgana mesta zaradi prevelike količine sproščenega gnojila.
Suša
Poleti, v daljšem sušnem obdobju, je lahko vzrok poškodb na trati tudi suša. Tam, kjer je zemlje manj ali je zelo peščena, bomo poškodbe najprej opazili. Trata v vročini in suši potrebuje redno zalivanje, poškodovana mesta pa zalijemo še z naravnim vitaminskim kompleksom na osnovi aminokislin, huminskih kislin in vitaminov iz skupine B, ki naravno pospeši rast trave.
Senca
Slabša rast trave je lahko tudi posledica slabih razmer na rastišču. Tako je na primer v senci pod košatim drevesom trata skoraj vedno slaba, delno zaradi pomanjkanja vode, delno pa tudi zaradi agresivnih korenin drevesa. V takem primeru sejemo posebno mešanico trav za senco, še bolje pa je, da posadimo pokrovne rastline za senco, ki bodo hitro prerasle ta prostor.
Domači ljubljenčki
Kakšen madež na travi je lahko tudi posledica domačih ali sosedovih ljubljenčkov. Pasji urin čim hitreje zalijemo z večjo količino vode, da ne požge trave.
Škodljivci
Če ob hoji čutimo gobasto strukturo in trata poleg tega še rumeni, se lahko zgodi, da smo dobili zelo neželene goste – majske hrošče oziroma njihove ogrce, ki objedajo korenine trav. Majski hrošči imajo radi neoskrbovano trato, zato moramo kar najbolje skrbeti zanjo, jo redno dognojevati, kositi in zalivati. Ko bomo začeli z intenzivnejšo nego trate, bodo ogrci delali škodo le še toliko časa, dokler se trata lepo ne zgosti. Majski hrošči na lepo pokošeno, gosto in negovano trato namreč ne odlagajo več jajčec. Če pa so se škodljivci le preveč namnožili, obiščimo kmetijsko apoteko in poiščimo sredstvo za ta namen.
S trate redno odstranjujemo tudi odmrle in pokošene trave. Pod plastjo take trave se pogosto zaredijo sovke. Te imajo zelo rade vlažno vreme in mokroto, zato je bolje, da trato v sušnem vremenu zalivamo le enkrat do dvakrat na teden.
Pogosto nas jezijo tudi krtine. Krt je pravzaprav naš prijatelj, saj se posladka z marsikaterim škodljivcem pod zemljo, ki bi nam lahko naredil veliko več škode. Če pa so krtine zares izkopane zelo blizu skupaj in ne moremo več negovati trate, mu lahko nastavimo različne pasti. Večinoma krte odganjamo z zvočnimi odganjalci ali dimnimi patroni. Zemljo, ki jo izkopljejo te živalice, pa lahko uporabimo za saditev okrasnih rastlin.