S presežkom pridelka imamo lahko težave, ali pa tudi ne. Lahko ga razdelimo med sorodnike, sosede in prijatelje, lahko pa ga tudi pravilno shranimo, da upočasnimo izgubo dragocenih sestavin. Ko zelenjavo poberemo z vrta, prekinemo dotok vira hrane in vode. Listi začnejo počasi veneti in zelenjava izgublja svojo vrednost. Proces propadanja zelenjave lahko upočasnimo z nekaj metodami.
Paradižnika ne hranimo v hladilniku
Vsekakor moramo pridelek, ki smo ga pobrali z vrta, najprej pregledati, da ni poškodovan. Če je zelenjava poškodovana, jo moramo čim prej uporabiti ali pa zavreči. Presodite sami. Vse pridelke, ki smo jih pobrali, hranimo pri nizki temperaturi, priporočljivo je, da je prostor, v katerem bomo pridelek hranili, temen. Zbrane vrtnine hranimo čim bolj razprostrto in jih ne zlagamo na kup. Ko smo zelenjavo obrali, poskrbimo za čim manjšo izgubo blage. To velja predvsem za špinačo, blitvo in zeleno solato. Ker izgubo vode povzroča vročina, je najbolje, da vrtnino čim prej ohladimo. Beluše zavijemo v vlažno kuhinjsko krpo in shranimo v hladilniku. Seveda enako velja tudi za »svežo« zelenjavo, ki jo kupite na tržnici ali v trgovini. Hladilnik je primeren za shranjevanje številnih vrtnin, le paradižnika nikoli ne imejte v hladilniku dlje, kot je potrebno, da ga ohladite pred pripravo hladne solate. S hlajenjem mu namreč uničimo okus, zato bo bolje, če ga enostavno shranite v shrambi ali hladnejšem prostoru. Tudi buč, paprike in kumar ne hranimo v hladilniku dlje kot dva do tri dni. Korenovke pa je najbolje pustiti v zemlji, dokler jih ne bomo potrebovali. Če se bojite, da vam bodo v zemlji zgnile, jih lahko poberete tudi prej, vendar zemljo s korena sperite šele takrat, ko jih boste uporabili.
Shranjevanje korenovk
Čeprav sta zelenjava in sadje najboljša sveža, je treba včasih pridelek shraniti tudi za daljše obdobje. Kar nekaj zelenjave in sadja lahko zelo dobro skladiščimo, tako da bomo tudi pozimi uživali sveže in okusne plodove. Nekateri pridelki zahtevajo le malo truda, da ohranijo svežino tudi pozimi. Korenovke, kot so zelena, korenje, rdeča pesa, koleraba, repa, por in podobno, shranjujemo v hladnem prostoru (klet, garaža, lopa, v kateri ne zamrzuje) v zabojih s plastmi vlažne zemlje ali peska. Najbolj primeri so leseni zaboji, lahko pa uporabite tudi kartonske škatle. Korenovk nikoli ne shranjujemo poleg zelenjave z močnim vonjem – čebula je že tak primer, saj se rade navzamejo njenega vonja. Korenje lahko shranimo tudi v žagovini. Jeseni zrelo korenje izpulimo in odstranimo zelenje. V zaboj ali vrečo nasujemo približno 5 centimetrov debelo plast suhe žagovine. Nanjo naložimo drugega poleg drugega korenčke tako, da se med seboj ne dotikajo. Nasujemo novo plast žagovine in ponovno naložimo korenje, vse dokler ne napolnimo posode do vrha (zgornja plast naj bo plast žagovine). Zaboje oziroma vreče s korenjem shranimo v hladnem, temnem prostoru. Tako shranjeno korenje se lahko obdrži tudi več mesecev.
Stare mame z življenjskimi izkušnjami svetujejo, da se večja količina korenovk shrani v zasipnicah. Le-te zgradimo v neogrevani kleti ali garaži ali pa na zaščitenem mestu na prostem. Začnemo s 15 cm debelo plastjo lahke prsti, peska ali slame, nato na njej zgradimo urejeno skladovnico iz korenovk. Robovi naj se nagibajo, da tvorijo koničast kup, ki ga pokrijemo z debelo plastjo slame in nato dodamo še 15 cm debelo plast rahlo vlažne zemlje ali peska ter jo gladko potolčemo s hrbtno stranjo lopate. Na koncu na vrh kupa v prst dodamo še malo slame za prezračevanje.
Sveža zelena solata tudi pozno jeseni
Obožujete solato, pa nimate tople grede, da bi jo shranili čez zimo? Nič hudega! Zelo dobro se obnese radič, ki ga lahko presadimo v plastične ali lesene posode, do polovice napolnjene z rahlo vlažno zemljo. Jeseni s koreninami vred izpulimo štruce zelene solate. Korenine je treba malo skrajšati. Če bomo štruce hranili v zelo hladnem prostoru, jih zavijemo v časopisni papir. Tako bomo solato zavarovali pred mrazom in izgubo vlage. Nato štruce posadimo drugo poleg druge v posode. Posode shranimo v hladnem, temnem prostoru. Solata bo ostala dolgo sveža, le zunanji listi bodo malo oveli in sčasoma zgnili. Ko jih odstranimo, pa pridemo do sveže, zdrave solate.
Krompir
Krompir vedno poberemo na suh dan, tako da ga lahko nekaj ur pustimo na površini, da se posuši, preden ga spravimo v vreče. Polne vreče zapremo in jih shranimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. Če je krompir izpostavljen svetlobi, gomolji začnejo zeleneti in proizvajajo strupene, grenke alkaloide. Preden krompir shranimo v velike papirnate vreče, ga dobro posušimo in odstranimo vse poškodovane plodove.