Te za želeno rast potrebujejo veliko organskih snovi, zato zemljo pred sajenjem dobro prekopljemo in pognojimo z dolgodelujočim gnojilom. Paradižnik, denimo, posadimo postrani in globoko, ob njem pa hkrati postavimo količek, ki mu bo pozneje v oporo. S poznejšim dodajanjem količkov lahko poškodujemo korenine rastline.
Maja lahko posejemo špinačo, blitvo in radič. V drugi polovici maja posejemo na prosto tudi fižol in kumare. Na sončni in zavetrni legi lahko posejemo artičoko in sladko koruzo. V maju lahko na prostem sadimo tudi zelišča, pri tem pa moramo prepoznati tista najbolj občutljiva, kot je denimo bazilika. Taka posadimo bolj proti koncu meseca.
Ker vsak vrt »obdelujejo« tudi nepovabljeni gosti, ga moramo zaščititi. Bolj senčne in vlažne vrtove najprej obiščejo polži, vrtnine pa napadejo tudi plesni, gnilobe in uši. Danes je za omenjene tegobe na voljo vrsta zdravju neškodljivih pripravkov, le pozanimati se moramo o njih in jih uporabljati po navodilih. Razmišljanje „malo več za vsak primer“ je napačno …