Z njim smo se pogovarjali o trendih in izzivih industrijskega ter drugih vrstah oblikovanja v sedanjosti in prihodnosti.
Letošnji zmagovalec Design Laba je znan, gre za indijskega oblikovalca Petra Alwina in njegov aparat za mikroindukcijsko gretje Polž. Kako kot lanski zmagovalec s svoje perspektive gledate na njegov oblikovalski koncept?
Koncept mi je všeč. Uporabiti ga bo mogoče v novih generacijah kuhinj, tudi tistih, ki jih še nismo videli. Produkt bi lahko bil zelo uporaben v teh kuhinjah novih generacij, še posebno v državah v razvoju. Gre za napravo, ki jo poveznemo prek posode, ki jo Polž segreje. V tem primeru v kuhinji ne potrebujemo grelnih plošč, imeti moramo le podlago, ki bo prenesla toploto posode, ko se ta segreje na visoko temperaturo. Kot sem uspel spremljati, so odzivi na futuristični vidik naprave različni; nekaterim je futuristična zasnova všeč, drugim manj. A okusi so vedno različni, meni osebno so bolj všeč enostavnejši koncepti.
Lani ste na istem tekmovanju prejeli prvo nagrado za oblikovanje Cocoona, kuhalne naprave za meso.
Moj pristop je bil takšen, da sem pogledal devetdeset let v prihodnost, kar je predstavljalo kar velik izziv. V tistem času sem o prihodnosti razmišljal tudi s stališča demografskih napovedi Združenih narodov glede tega, koliko ljudi bo na planetu živelo v določnem obdobju v prihodnosti. Porast prebivalstva v državah, kot sta Indija in Kitajska, bo velikanski in viri, ki jih imamo, ne bodo zadoščali za vse te nove potrebe. Zato sem razmišljal o nekonvencionalnih novih konceptih, ki bi nakazali na nove, učinkovitejše možnosti načina življenja. S svojim konceptom sem poskušal nakazati na nujnost ozaveščanja teh trendov in hkrati na to, da je z novo tehnologijo v prihodnje mogoče odgovoriti na te izzive, začenši pri sebi, v domačem stanovanju oziroma domači kuhinji. S tega stališča mi je bil blizu tudi koncept zunanjega hladilnika, ki ga je za letošnji Design Lab zasnoval eden od osmih finalistov Nicolas Hubert in ki za učinkovitejšo hlajenje z manj porabe energije uporablja zunanjo temperaturo v hladnejših mesecih leta.
Zadnjih pet mesecev ste delali v Electroluxovih razvojnih laboratorijih. Kakšne so izkušnje?
Odlične. Pridobil sem si koristna prijateljstva in znanstva z vsega sveta, od Mehike in Indije do Kitajske in Filipinov. Ta multikulturalnost spodbuja nastajanje in oplajanje novih idej in to je izvrstno. Pred tem sem delal v manjši svetovalni agenciji v Španiji, potem v veliki svetovalni agenciji v danskem Koebenhavnu in delo v teh različnih okoljih mi je omogočilo, da sem dobil izkušnje, kako je delati v različnih okoljih in kaj od tebe na področju industrijskega oblikovanja pričakujejo velike in manjše agencije.
Kaj vas navdihuje pri oblikovanju in iskanju novih konceptov? V nekem pogovoru ste izjavili, da je imel na vas pomemben vpliv nemški industrijski oblikovalec Dieter Rams. Je še vedno tako?
Pri tem delu moraš vedno iskati navdih. Jasno je, da vedno poskušaš razviti lasten koncept. Delo pri različnih projektih se v tem pogledu lahko precej razlikuje. Pri nekaterih imaš več svobode in prostora za lasten izraz, pri drugih pa moraš bolj upoštevati zunanje omejitve. Koncepti Dietra Ramsa so mi bili vedno blizu, še posebno mi je pri njem všeč minimalistični pristop, in mislim, da bo pomemben del oblikovanja v prihodnje to, kako je koncept vgrajen v sam produkt. Ne gre vedno za zunanjo obliko, vse bolj gre tudi za oblikovanje v smislu tega, kako naprava komunicira z uporabnikom. V zadnjem času se hitro razvijajo tudi povsem nove vrste oblikovanja, kot je na primer informacijsko oblikovanje. Gre za to, kako neko informacijo v slikovni in grafični obliki predstaviti tako, da je hitro in intuitivno razumljiva vsakemu brez preveč besed. Gre za oblikovanje izraza informacij.
V zadnjem času ste delali tudi pri projektu oblikovanja notranjega pohištva, ki ga predstavljate kot »noisless living«. Za kaj v resnici gre in kako ste prišli do ideje za ta koncept?
V Stockholmu sem živel v stanovanju v zgradbi tik ob cesti in včasih sem bil tako strašno sit vsega tistega hrupa, da sem začel razmišljati, ali se ne bi dalo kaj narediti glede tega. Začel sem raziskovati in odkril načine, kako se s premočnim hrupom v primeru velikih strojev spopadajo v nekaterih industrijah in vojski. Po dveh letih ukvarjanja s konceptom sem iz materiala, ki vpija zvok, oblikoval štiri kose notranjega pohištva, ki v stanovanju zmanjšuje hrup, ki prihaja od zunaj. Gre za knjižno in visečo polico, kavč ter vrsto svetilke. Stvar sem ponudil proizvajalcem pohištva, vendar ni bilo dovolj zanimanja in za zdaj še ni v proizvodnji.