Odgovor 1: Družinski člani umrlega najemnika ste pred samovoljo najemodajalca po zakonu dokaj dobro varovani. Zakon namreč določa: če najemnik stanovanja umre, je lastnik dolžan skleniti najemno pogodbo pod enakimi pogoji z zakoncem najemnika. Pogoj za to je, da ste v času moževe smrti dejansko prebivali v stanovanju, da ste imeli v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče in da ste bili navedeni v najemni pogodbi. Najemno razmerje pa se tudi v tem primeru ne podaljša samodejno, saj velja, da morate sami podati zahtevo za sklenitev nove najemne pogodbe, in sicer v roku 90 dni od smrti najemnika.
Vprašanje 2: Z nekdanjim zunajzakonskim partnerjem sva tri leta živela skupaj v stanovanju v Ljubljani. Imava petletnega sina. Letos so se odnosi med nama tako poslabšali, da skupno življenje ni več mogoče. Nekdanji zunajzakonski partner vztraja, da se moram iz stanovanja izseliti, saj naj bi plačeval dve tretjini najemnine za stanovanje. To je sicer res, toda po drugi strani sem sama opravljala vsa gospodinjska dela, veliko pa sem prispevala tudi pri nakupu stanovanjske opreme. In še pomembnejše – tu je otrok, ki bo verjetno živel pri meni. Zanima me, ali imava s sinom možnosti, da ostaneva v stanovanju.
Odgovor 2: Na prvi pogled se zdi, da so vaše »karte« pri sporu, kdo ima več možnosti, da ostane v stanovanju, boljše. Tu je predvsem otrok, za katerega interese se je treba še posebej zavzemati in bo, kot pravite, verjetno ostal pri vas. Tudi vaše delo v gospodinjstvu in finančni prispevki pri nakupu stanovanjske opreme bodo verjetno imeli posebno težo, čeprav podatek, da je nekdanji partner prispeval več denarja za plačevanje najemnine za stanovanje, ni zanemarljiv.
Zakon sicer določa, da se o tem, kdo bo ostal v najemniškem stanovanju, partnerja lahko sporazumeta. Če do sporazuma ne pride, o tem v nepravdnem postopku odloči sodišče. Pri tem je dolžno upoštevati stanovanjske potrebe vsakega izmed partnerjev in vse druge okoliščine primera.
Mag. Boštjan J. Turk