Spodbude Eko sklada za nove in za sanacijo starih stavb, vse strožji predpisi, cene energentov pa tudi okoljska ozaveščenost lastnikov stavb so v zadnjih letih naredili svoje. Lahko bi celo rekli, da tisti graditelj ali lastnik stavbe, ki se odloča za sanacijo, zelo zaostaja za časom, če se pri gradnji ali obnovi ne odloči za izvedbo v pasivnem ali nizkoenergijskem standardu.
O teh stvareh smo v zadnjih štirih letih zelo veliko pisali na straneh priloge Moj dom, z vsakoletnim razpisom Iščemo energijsko varčno stavbo leta pa smo zagotovo tudi mi vsaj delno pripomogli k temu, da se je energijsko varčna gradnja v Sloveniji tako razmahnila, saj smo v zadnjih štirih razpisih predstavili številne spodbudne primere novogradenj in obnov, ki so lahko vsem za zgled. Predvsem pa se je izkazalo, da je tak pristop zagotovo prava in tako rekoč edina alternativa za prihodnost, ko bodo vse nove stavbe ničenergijske ali celo plus energijske.
O tem bomo na straneh naše priloge zagotovo še veliko pisali ter predstavljali mnoge nove primere in izkušnje lastnikov. Sredi oktobra pa bomo objavili že peti razpis Energijsko varčna stavba leta 2011.
Tako kot doslej se tudi na letošnji razpis lahko prijavijo lastniki oziroma upravljalci:
- novih in prenovljenih stanovanjskih hiš,
- večstanovanjskih blokov,
- poslovnih stavb, javnih objektov (šole, zdravstvene in druge javne ustanove) v Republiki Sloveniji, ki sodijo, da so njihovi objekti energijsko varčni, in ki se strinjajo s tem, da njihove izkušnje in dosežke javno predstavimo v prilogi Moj dom.
Glede na to, da je prihodnost zagotovo usmerjena v gradnjo nič- oziroma plusenergijskih objektov, bomo na letošnjem razpisu dodali posebno novost. Komisija bo namreč lahko podelila še prav posebno priznanje za plusenergijsko ali nizkoenergijsko zgradbo (zasebno ali javno). Ker je teh stavb v naši državi zelo malo in jih seveda želimo posebej spodbujati, bo komisija tako priznanje lahko podelila tudi v primeru, da bomo na razpis prejeli samo eno prijavo, če bo seveda ustrezala razpisnim kriterijem.
Ob tem pa želimo izrecno poudariti, da bo komisija ocenjevala samo prijave, iz katerih bo jasno razvidno, da uporabniki stavbe v njej živijo ali delajo vsaj eno kurilno sezono. Prav na lanski razpis smo prejeli tri prijave, za katere smo ugotovili prav to oziroma stanovanjska hiša še ni imela fasade ali v njej sploh niso živeli. Zato bo komisija tudi na letošnjem razpisu zelo pozorna na prijavitelje, ki se očitno tudi zaradi privlačnih nagrad odločajo za oddajo prijave, ki ni v skladu z razpisnimi pogoji.
Tako kot vsa leta doslej bomo tudi v okviru letošnje akcije (trajala bo do maja 2001) skupaj s Celjskim sejmom in Eko skladom podelili nagrade in priznanja najboljšim lastnikom oziroma upravljalcem zasebnih in javnih objektov v Sloveniji.
Lani smo podelili devet nagrad
Za spodbudo novim prijaviteljem si nekoliko osvežimo spomin na lanske nagrajence in njihove objekte. Poleg novogradenj želimo posebej poudariti, da so tudi sanacije starih objektov lahko izvedene zelo učinkovito in tudi cenovno sprejemljivo. Poleg tega pa vsi graditelji novih in izvajalci sanacij lahko še pridobijo nepovratne spodbude Eko sklada, s čimer lahko kar precej znižajo stroške investicije. Ob tem želimo posebej poudariti sanacijo večstanovanjskih blokov v Sloveniji, za katero lastniki oziroma upravljalci lahko prejmejo nepovratno spodbudo Eko sklada. Prav tako jo po novem lahko dobijo kupci novih stanovanj, vendar od več kot 13.000 vlog, kolikor so jih do zdaj na Eko skladu prejeli za nepovratne finančne spodbude, ni niti ene vloge za nakup novega stanovanja.
To v bistvu dokazuje, da v Sloveniji kljub tisočem neprodanih novih stanovanj ni niti enega, ki bi ustrezal razpisnim pogojem Eko sklada. Tudi v tem je dokaz, da so bili vsi investitorji večstanovanjskih objektov pred leti zelo kratkovidni in so očitno gledali predvsem na visoke dobičke, zelo malo pa so razmišljali o prihodnosti. Zdaj bi energetsko varčna stanovanja zagotovo lahko dobro prodajali, tako pa ostajajo prazna. Glede na to, da je zdaj v gradnji kar nekaj takih varčnih večstanovanjskih blokov, lahko s precejšnjo gotovostjo zapišemo, da bo moral marsikateri investitor, če bo to sploh mogoče, poskrbeti za dodatno izolacijo, če bo želel prodati že zgrajena stanovanja, ali pa bo moral tudi na ta račun znižati ceno. Kupci namreč niso več tako naivni in jim ni vseeno, koliko bodo v prihodnje odšteli za ogrevanje, prezračevanje in ohlajanje njihovih domov.
Zdaj pa si osvežimo spomin na lanske zmagovalce. Komisija je izmed prijavljenih kandidatov (22) izbrala devet objektov, katerih lastnikom je podelila posebna priznanja in nagrade.
V kategoriji obnovljenih objektov je zlato priznanje prejel Vinko Wagner iz Maribora, srebrno Miroslav Tomec iz Zgornje Polskave, bronasto pa Lidija Berc iz Rogaševcev.
V kategoriji novogradenj sta zlato priznanje in nagrado prejela Katarina in Tomaž Bajec iz Maribora, srebrno Matjaž in Metka Ciglar iz Petrovč, bronasto pa Katarina in Aleš Hostar iz Kranja.
V kategoriji poslovnih objektov je nagrado in priznanje prejelo podjetje Tuš Nepremičnine za market v Selnici ob Dravi, v kategoriji javnih objektov pa Dom starejših Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani.
Posebno priznanje za inovativni pristop pri gradnji nove pasivne hiše pa je komisija podelila Igorju Kosu iz Murske Sobote.