V prejšnjih prispevkih smo podrobno predstavili izkušnje z gradnjo hiše in bivanjem v taki hiši, v današnjem prispevku pa bomo v sodelovanju s podjetjem Lumar IG, ki je zgradilo omenjeno hišo, predstavili še cenovne elemente. Pri prikazovanju veljavnih cen za hišo Primus 137, grajeno po konstrukcijskem sistemu Lumar Pasiv, nismo upoštevali stroškov nakupa zemljišča in gradnje kleti, pač pa sta v razrezu cen zajeti gradnja hiše nad betonsko ploščo in priprava dokumentacije.
Pred začetkom gradnje je moral investitor pridobiti dokumentacijo (PGD/PZI), ki stane 5000 evrov in jo izdela Lumarjev arhitekt. Gradnja hiše (137 kvadratnih metrov) do podaljšane 4. faze oziroma od zunaj dokončanega objekta stane 99.990 evrov. Ta faza vključuje postavitev zunanjih in notranjih sten, stropno in strešno konstrukcijo, vgradnjo stavbnega pohištva po standardu RAL, zunanje in notranje okenske police, fasaderska ter krovsko-kleparska dela.
Za paket Design je treba odšteti še 12.990 evrov. Paket vključuje: obdelavo strehe in fasade v nadstropju s pločevino »prefalz« ter prezračevalno fasado iz macesna (na Petkovškovi hiši je severna in vzhodna fasada v nadstropju izdelana iz pločevine, južna in zahodna fasada pa sta obloženi z opažem iz macesna).
Na željo kupca pri Lumarju lahko izdelajo tudi hišo »na ključ«. Za to je treba doplačati še 62.000 evrov. V to ceno so všteta slikopleskarska dela, sanitarne inštalacije z opremo, elektrika, dobava in polaganje talnih oblog (parket, keramika) ter stenskih oblog v kopalnici (keramika), notranja vrata, stopnice. Seveda je v ceno vključen tudi sistem prezračevanja s toplotno črpalko. Skratka, lastnik pred vselitvijo hišo opremi še s pohištvom in drugo opremo.
Po izračunih Lumarja torej izvedba na ključ za omenjeno hišo stane 179.000 evrov. Ker je na Petkovškovi hiši vgrajena tudi sončna elektrarna, to pomeni še 30.000 evrov višjo naložbo. Skupno bi torej Petkovškova plusenergijska hiša na ključ z vgrajeno sončno elektrarno po veljavnih cenah stala 193.000 evrov.
Poleg prijetnega bivanja v taki hiši je pomembno predvsem to, da so v taki hiši zelo nizki stroški za ogrevanje. Mitja ob tem malce v šali, malce zares pripomni, da bo moral samo za filtre na prezračevalnem sistemu odšteti več denarja kot za ogrevanje celotne hiše. Po njegovem izračunu ga bodo filtri stali od 50 do 70 evrov na leto, medtem ko naj bi za elektriko za ogrevanje hiše odštel okoli 50 evrov, skupaj z ogrevanjem vode in ostalo porabo pa naj bi za prezračevanje, ogrevanje in pripravo tople vode odštel okoli 150 evrov. Toliko ga bo namreč stalo bivanje v plusenergijski hiši v enem letu. Seveda k temu precej pripomore tudi sama usmeritev hiše, saj so vse okenske površine obrnjene bolj ali manj na jug, kar tudi nekaj pripomore k nižjim stroškom za energijo.
Hiša Mitje Petkovška je po besedah Marka Lukića, od septembra dalje prvega moža družinskega podjetja Lumar, prva plusenergijska hiša, ki so jo zgradili, in najbrž tudi edina hiša pri nas, ki proizvede več električne energije, kot je porabi. Sicer pa so v podjetju Lumar do zdaj zgradili okoli 12 pasivnih hiš, medtem ko je nizkoenergijskih precej več. Ob tem sogovornik ugotavlja, da se je po letu 2008, ko je Eko sklad začel dodeljevati nepovratne subvencije države za gradnjo pasivnih hiš, povpraševanje po teh hišah močno povečalo. »Kupci so precej bolj ozaveščeni kot v preteklosti in imajo veliko informacij in znanja o tovrstnih hišah,« pravi Marko Lukić. To se pozna tudi pri prodaji, saj se je lani kljub krizi povečala za 14 odstotkov v primerjavi z letom prej, letos pa pričakujejo, da bo rast približno petodstotna. Gradnja pasivnih in nasploh varčnih hiš je po njegovem prepričanju edini segment v slovenskem gradbeništvu, kjer se kriza ne pozna.
Seveda pa tudi pri Lumarju niso »čez noč« osvojili tehnologije gradnje pasivnih hiš in za to, za zdaj kot edini v Sloveniji, pridobili certifikata omenjenega inštituta iz Nemčije. »Čeprav se nam je pred leti marsikdo posmehoval, ko smo uvajali to tehnologijo v proizvodnjo in se učili, se nam je ta trud povrnil že ob prvem razpisu Eko sklada, saj smo bili edini, ki smo kupcem že ponujali nizkoenergijske in pasivne hiše,« se spominja sogovornik in dodaja, da imajo v tem pogledu v Sloveniji prednost, saj se jim zdaj ni treba ubadati z osvajanjem novih tehnologij, ampak se ukvarjajo s tem, kako kupcem ponuditi pasivne hiše za najbolj sprejemljivo ceno.