Na Eko skladu so zelo zadovoljni z odzivom občanov za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov in za gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji. Povpraševanje po teh dveh vrstah nepovratnih finančnih spodbud je namreč preseglo njihova pričakovanja, medtem ko ugotavljajo, da za nepovratne finančne spodbude za celovito obnovo stanovanjskih hiš ni toliko zanimanja, kot so pričakovali. Zato bodo v dopolnitvi lanskoletnega razpisa pogoje za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud nekoliko omilili in s tem po besedah Franca Beravsa, direktorja Eko sklada, omogočili, da bo lahko nepovratne subvencije za obnove dobilo več občanov.
Poleg omenjenih sprememb bo sklad povečal tudi lani razpisani znesek za nepovratne finančne spodbude, in sicer s 7,5 milijona na 11,5 milijona evrov, saj je državni zbor z letošnjim rebalansom proračuna zagotovil dodatne štiri milijone evrov za nepovratne finančne spodbude za občane. Kot pravi Franc Beravs, je država s tem zagotovila denar za nove finančne spodbude, v prihodnje pa pričakuje, da bo zagotovila sistemske vire financiranja, s pomočjo katerih bo Eko sklad izvajal program dolgoročnega spodbujanja energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.
Subvencije tudi za posamezne ukrepe
Za občane so zagotovo najbolj pomembne spremembe dodeljevanja nepovratnih subvencij za obnovo stanovanjskih hiš. Od prvega junija lani so na skladu prejeli 348 vlog, od tega so 114 projektov podprli, 183 vlog pa so morali zaradi različnih pomanjkljivosti zavrniti. Med prosilci za nepovratne spodbude je to povzročilo veliko razburjenja, saj so bili med njimi predvsem taki, ki zaradi pomanjkanja denarja niso mogli v tako kratkem času poskrbeti za celovito sanacijo svojih hiš, zato so pričakovali, da bo Eko sklad bolj prisluhnil njihovim potrebam in željam za izvedbo posameznih ukrepov. Franc Beravs se zaveda težav, ki jih imajo lastniki pri izvedbi celovite sanacije, vendar glede na objavljeni razpis niso mogli spreminjati pogojev. Po temeljiti analizi posameznih primerov pa so ugotovili, da so bili pogoji res nekoliko prezahtevni za širok krog prosilcev, zato zdaj predlagajo spremembo razpisnih pogojev. Najpomembnejša novost je v tem, da bodo v prihodnje za subvencijo lahko zaprosili tudi občani, ki se zaradi pomanjkanja denarja ali zaradi drugih razlogov ne bodo odločili za celovito sanacijo hiše, ampak bodo delali postopno. To pomeni, da se bodo naenkrat lotili samo zamenjave ogrevalnega sistema ali samo izolacije fasade, zamenjave oken in podobno. Ob tem naš sogovornik poudarja, da bodo v primeru postopne energetske sanacije dobili nepovratne finančne spodbude, vendar bodo za posamezen ukrep nekoliko nižje kot v primeru celovite sanacije.
Zelo pomembna novost dopolnjenega razpisa je tudi ta, da bodo subvencije lahko (za nazaj) prejeli tisti prosilci, ki so po 1. juniju 2008 poslali vlogo na Eko sklad, a so bili zavrnjeni. Če so namreč po tem datumu izvedli posamezen ukrep (izolacija fasade, zamenjali ogrevalni sistem in podobno) in bodo predložili ustrezno dokumentacijo, bodo subvencijo lahko prejeli za nazaj. Vendar bodo morali ponovno izpolniti vlogo in jo poslati na sklad! Vsi tisti, ki so ukrepe izvedli pred 1. junijem 2008, pa tako kot doslej ne bodo upravičeni do subvencije. Tisti prosilci, ki razmišljajo o sanaciji in se še niso lotili posameznih ukrepov, bodo lahko oddali vlogo po objavi dopolnitev lanskoletnega razpisa, njihove vloge pa bodo na skladu obravnavali v skladu z dopolnjenim razpisom.
Subvencije za sončne kolektorje in hiše ostajajo enake
Spremembe se torej obetajo samo za sanacije starih stavb, medtem ko pri nepovratnih subvencijah za vgradnjo solarnih sistemov in za gradnjo hiš v pasivni in nizkoenergijski izvedbi po besedah našega sogovornika ne načrtujejo nikakršnih sprememb, saj je odziv precej nad pričakovanji. Za vgradnjo sončnih kolektorjev so na skladu pričakovali okoli 3000 vlog, medtem ko so jih do zdaj prejeli 3268, od tega so prosilcem že izdali 2416 sklepov, drugi so še v fazi obdelave. Najbolj pa jih je presenetil odziv graditeljev hiš v nizkoenergijski ali pasivni izvedbi. Pričakovali so okoli 50 vlog, medtem ko so jih prejeli 145, do zdaj pa so prosilcem izdali okoli 70 pozitivno rešenih sklepov, medtem ko druge vloge še obdelujejo oziroma so v dopolnjevanju. Med prosilci za gradnjo novih hiš so izbrali 80 primerov in jih temeljito analizirali. Pri tem so ugotovili, da se večina prosilcev odloča za gradnjo dveh tipov pasivnih hiš, in sicer za kakovostni razred, kjer naj bi za ogrevanje porabili do 15 kWh/m², v drugi skupini so lastniki, ki predvidevajo porabo energije do 25 kWh/m², samo dve vlogi pa sta bili taki, kjer naj bi prosilci porabili več kot 35 kWh energije na kvadratni meter.
Iz teh podatkov po besedah Franca Beravsa lahko sklepamo, da je med graditelji vse več zanimanja za gradnjo pasivnih ali nizkoenergijskih hiš. To je velik preskok naprej. Ob tem pa je spodbudna ugotovitev, da se je večina večjih proizvajalcev montažnih in tudi nekaterih drugih tipov hiš že prilagodila zahtevam oziroma standardom, ki jih predpisuje Eko sklad. Kot ugotavlja sogovornik, se je tudi večina projektantov usposobila za pripravo ustrezne dokumentacije. To torej pomeni, da je v naši državi vse večja in kakovostnejša ponudba nizkoenergijskih hiš. Bodočim prosilcem pa ob tem na skladu svetujejo, da si pred odločitvijo za gradnjo temeljito preberejo razpisno dokumentacijo za pridobitev nepovratnih subvencij in da pridejo k njim na posvet. Izkušnje namreč kažejo, da je to najhitrejši in najbolj učinkovit način, predvsem pa se izognejo različnim dilemam, ki jih pri odločitvah ni malo.
Prav tako so na skladu zelo zadovoljni z odzivom občanov pri vgradnji sončnih kolektorjev. Kot pravi sogovornik, so v okviru tega razpisa dodelili subvencije za vgradnjo 20.000 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev (na zadnjem razpisu nekdanje AURE so na primer subvencionirali vgradnjo okoli 8000 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev). Na strehah stanovanjskih hiš je pri prejemnikih subvencije zdaj v povprečju devet kvadratnih metrov sončnih kolektorjev, v povprečju pa je vsak prosilec prejel 1253 evrov subvencije.
Iz teh podatkov lahko zaključimo, da je država z denarjem, ki ga je namenila za spodbujanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih, spodbudila veliko zanimanje med občani in s sorazmerno nizkimi spodbudami dosegla pravi miselni preskok ter spodbudila tako ponudnike kot projektante, da so končno tudi pri nas usposobljeni za gradnjo pravih pasivnih in nizkoenergijskih hiš.
Subvencija ali ugodno posojilo?
Poleg nepovratnih subvencij na Eko skladu dodeljujejo tudi ugodna posojila. 20. marca so objavili nov razpis, v okviru katerega imajo na voljo 12 milijonov evrov za ugodna posojila po fiksni obrestni meri 3,9 odstotka. Ugodna ekološka posojila so namenjena občanom, in sicer za vgradnjo sodobnih ogrevalnih naprav, rabo obnovljivih virov energije, za obnovo obstoječih stanovanjskih stavb, gradnjo novih nizkoenergijskih stanovanjskih stavb, nakup velikih gospodinjskih aparatov, nakup osebnih avtomobilov na električni ali hibridni pogon, zamenjavo strešnih kritin, ki vsebujejo azbestna vlakna, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in podobno.
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je na Eko skladu bolj ugodno najeti posojilo ali zaprositi za subvencijo. Franc Beravs pravi, da se tisti prosilci, ki imajo denar, raje odločajo za subvencije, medtem ko se drugi raje odločajo za ugodno posojilo. Seveda občani ne morejo hkrati pridobiti kredita in subvencije denimo za zamenjavo oken, zamenjavo ogrevalnega sistema in podobno, lahko pa zaprosijo za nepovratno subvencijo denimo za vgradnjo solarnih kolektorjev, za fasado pa najamejo posojilo in podobno.