Odgovore na vprašanja naših bralcev pripravimo različno hitro, vsekakor pa velja tudi pri pripravi odgovorov določena prioriteta vrstnega reda in predvsem zanimivosti vprašanja za širši krog bralcev. Gospod Janez je bil nestrpen, vsekakor pa je bila njegova nejevolja neosnovana.
Naj poudarimo, da odgovora na njegovo vprašanje ne objavljamo tako hitro zaradi zaradi njegovega očitka, ampak predvsem zaradi zanimive tematike (vir: Matjaž Malovrh, univ. dipl. inž. str., Gradbeni inštitut ZRMK, vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo).
Temelj enocevnega sistema ogrevanja je, da kotel in ogrevala povezuje ena cev, položena tako, da jih poveže v ogrevalne zanke. Ogrevna voda iz kotla teče po povezovalni cevi do prvega ogrevala, kjer se v radiatorskem ventilu razdeli na del, ki gre skozi ogrevalo, in del, ki gre mimo njega.
Voda, ki je šla skozi ogrevalo, odda topoto in se združi z delom, ki je šel mimo njega. Temperatura vode, ki na enak način vstopa v naslednje ogrevalo, je zato za nekaj stopinj nižja. Postopek se ponavlja, dokler se ohlajena ogrevna voda iz zadnjega ogrevala v zanki ne vrne v kotel. Razmerje med delom vode, ki vstopa v ogrevalo, in delom, ki gre mimo, določa projektant in izbrani tip ventila (nastavitev). Zato je za dobro izvedbo enocevnega sistema ogrevanja treba izdelati projekt, ki bo zagotavljal, da bo ob solidni izvedbi sistem deloval. Največ napak se lahko pojavi v sistemih, ki so izdelani brez projekta. Tlačne izgube v ogrevalnih krogih in velikost ogreval je treba natačno izračunati, da bo mogoče izkoristiti vse prednosti, ki jih sistem ponuja, in zagotoviti optimalno racionalno ogrevanje.
Prednosti
Katere so prednosti enocevnih sistemov z vodoravnimi zankami v primerjavi z dvocevnimi? Na prvem mestu je to hitrejša izvedba. Radiatorji so med seboj povezani z mehkimi bakrenimi ali plastičnimi cevmi. Pri uporabi plastičnih cevi je obvezna uporaba cevi s protidifuzijsko zaščito. Pri obnovi obstoječih stavb ali stanovanj enocevni sistem pokaže vse prednosti pri hitrejšem in za uporabnika manj motečem izvajanju. Cev je mogoče položiti v kot med steno in tlakom ter jo pokriti s parketnimi letvami. Izvedba v manjšem stanovanju lahko traja skupaj z gradbenimi deli od dva do tri dni.
Kot drugi argument za enocevni sistem strokovnjaki navajajo nižje stroške. V primerjavi s klasičnim dvocevnim sistemom je naložba nižja predvsem zaradi hitrejše izvedbe in manjše porabe cevi.
Pri enocevnem sistemu je stalno ogrevanje minimalno. Gre za to, da skozi cevi tudi pri vseh zaprtih radiatorjih v zankah stalno kroži voda. Ker centralna regulacija grobo regulira temperaturo ogrevnega medija v sistemu, pride prek cevi do določenega »talnega ogrevanja«. Pri polaganju cevi ob zunanjih stenah se zidovi dodatno ogrevajo (temu pravimo temperiranje, poznano pa je tudi kot ogrevanje gradbene konstrukcije), ki ima pozitivne učinke, saj topel in suh zid pomenita neke vrste toplotno izolacijo.
Pri tem sistemu ni vidnih cevnih razvodov, kar je v preteklosti navduševalo predvsem graditelje pritličnih atrijskih hiš. Zato je primeren tudi za vgradnjo v obstoječe prostore, zlasti za centralno ogrevanje posameznih stanovanj, poznano tudi kot etažno ogrevanje.
Dodatni argument je stalni tlak v sistemu, kar posledično pomeni manj težav z obtočnimi črpalkami. Ko termostatski ventili zaprejo ogrevala (ali pa to storimo ročno), se pri dvocevnih sistemih pretok bliža G = 0 kg/h, tlak v sistemu pa narašča. V enocevnem sistemu ogrevanja tlak malenkostno niha med popolnoma odprtimi ogrevali in popolnoma zaprtimi ogrevali, obtočna količina vode skozi črpalko pa se skoraj ne spreminja. Tako ni treba vgrajevati naprav za regulacijo tlaka, da bi zavarovali obtočno črpalko pred pregrevanjem oziroma preobremenitvijo.
Slabosti
Seveda ima vsak sistem tudi svoje slabosti. Tako je treba pri enocevnem sistemu na prvem mestu omeniti zahtevnejše projektiranje, ki pa ga je računalniška tehnologija poenostavila z uvedbo različnih programov za dimenzioniranje. Še vedno pa ostaja zahtevno in pazljivo načrtovanje sistema. Pri tem je treba upoštevati želje in potrebe uporabnika ter izkoristiti vse možnosti, ki jih sistem ponuja. Rutinsko projektiranje enocevnega sistema ogrevanja ni zaželeno. Pri gradbenih izvajalcih sistem ni priljubljen, ker lahko zaradi natančnega projektiranja hitro pokaže slabosti pri nepravilnih ali slabih izvedbah toplotnih izolacij, slabi vgradnji oken ...
Večje radiatorske površine v primerjavi z dvocevnimi sistemi ogrevanja se pri natančnem projektiranju hitro izravnajo, saj je pri klasičnem projektiranju veliko rezerve. Primerjave so pokazale, da v končni količini ogrevalnih površin pogosto sploh ni razlike ali pa je ta minimalna (10 odstotkov).
