Zelena luč za sončne elektrarne

V Sloveniji je zdaj okoli 2,1 MW instaliranih zmogljivosti sončnih elektrarn, ta moč naj bi se do leta 2010 povečala na okoli 6,5 MW, medtem ko naj bi po napovedih našega sogovornika do leta 2020 v naši državi iz tega vira pridobili 4,5 odstotka vse električne energije v Sloveniji

K tako velikemu zanimanju za gradnjo sončnih elektrarn je zagotovo največ prispevala država, ki investitorjem zagotavlja precej višje odkupne cene kot od drugih proizvajalcev elektrike. Po najnovejši spremembi tarifnega sistema država proizvajalcu zagotavlja odkupno ceno v višini 0,41 evra za kilovatno uro. Poleg višjih cen je država zdaj podaljšala tudi zagotovljeno odkupno obdobje, in sicer z deset na petnajst let. To pa je po prepričanju našega sogovornika za investitorje dovolj spodbudno, zato je tudi vse več zanimanja za gradnjo takih elektrarn. Po njegovem prepričanju pogoji za investitorje ne bodo nikoli boljši, kot so zdaj. V skladu z napovedmi, da se bodo v prihodnje cene solarnih modulov in druge opreme v povprečju vsako leto zniževale za sedem odstotkov, je država temu ustrezno prilagodila tudi sistem odkupnih cen, ki bo veljal v prihodnje.

Odkupne cene elektrike za sončne elektrarne

Če je sončna elektrarna sestavni del ovoja zgradbe in funkcionalno nadomešča elemente zgradbe (streha, fasada, okna …), se cena zagotovljenega odkupa zviša za 15 odstotkov.

Sedem odstotkov manj na leto

Tistim investitorjem, ki so ali bodo sklenili pogodbo o odkupu po zdajšnjih pravilih, bo država jamčila odkupne cene, ki veljajo zdaj, za vse tiste, ki bodo pogodbe sklepali v prihodnjem in naslednjih letih, pa se bo zajamčena cena vsako leto znižala za okoli sedem odstotkov. A bo tudi njim jamčila, da bo zagotovljena odkupna cena veljala 15 let oziroma toliko časa, da bo investitor dobil povrnjeno naložbo in izračunan donos. V prihodnjih letih pa nekateri poznavalci napovedujejo, da se bo cena proizvedene elektrike iz sončnih celic približala ali celo izenačila s cenami iz drugih virov, zato zaradi padanja cen sončnih modulov države ne bodo več zagotavljale višjih odkupnih cen. Take so za zdaj napovedi. Dejstvo pa je, da bo država še vedno zagotavlja ustrezne odkupne cene investitorjem, ki so oziroma še bodo investirali v sončne elektrarne.

V petnajstih letih tudi 6- do 9-odstotni donos

Glede na sedanje odkupne cene in na ceno naložbe (3500 in 4000 EUR + DDV/kW) se investicija povrne v petnajstih letih. Poleg vseh stroškov za investicijo, obresti, zavarovanje itd. je namreč upoštevan tudi 6- do 9-odstotni letni donos. Po 15 letih elektrarna še vedno dosega 90 odstotkov moči, medtem ko je njena življenjska doba okoli 30 let. To pomeni, da ima investitor od 16. do 30. leta zagotovljen čisti dobiček.

Po ugotovitvah našega sogovornika so nekoliko na boljšem investitorji, ki so pravne osebe, saj imajo urejen sistem vstopnega in izstopnega DDV. Za fizične osebe je naložba nekoliko višja (osem odstotkov DDV). Fizične osebe morajo dohodek od prodane elektrike prijaviti v dohodnino, in sicer jim davčna uprava 70 odstotkov prihodka upošteva v obliki normiranih stroškov, 30 odstotkov prihodkov pa se vključi v dohodnino.

35 korakov do sončne elektrarne

Seveda pa investitorja pred sklenitvijo pogodbe čakajo precej zapleteni in dolgotrajni postopki pri pridobivanju različne dokumentacije in soglasij. Na APE, ki je postavila prvo sončno elektrarno pri nas (leta 2001 z močjo 1 MV), so doslej pridobili vsa soglasja že za nekaj sončnih elektrarn oziroma investitorjem pomagali z nasveti, pripravili pa so tudi seznam aktivnosti, ki jih mora opraviti vsak investitor, ki želi proizvedeno elektriko prodajati na trgu. Seznam je precej dolg in po izkušnjah našega sogovornika nekoliko bolj zapleten za fizične osebe, ki nimajo toliko znanja ali informacij kot podjetja, vendar fizične osebe pridobivanje dokumentacije in soglasij lahko zaupajo omenjeni agenciji ali drugim ponudnikom storitev.

25 (35) korakov do sončne elektrarne

1. Analiza primernosti objekta ali lokacije za postavitev sončne elektrarne (velikost, orientacija, senčenje itd.).
2. Izdelava idejnega projekta za sončno elektrarno.
3. Vloga za projektne pogoje za priključitev na električno omrežje.
4. Pridobitev projektnih pogojev za priključitev na električno omrežje.
5. Izdelava študije izvedljivosti/Poslovnega načrta/Vloge za subvencijo ali kredit.
6. Odločitev o izgradnji.
7. Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s strani registrirane institucije.
8. Idejni projekt priključitve na električno omrežje.
9. Vloga za soglasje za priključitev na električno omrežje.
10. Pridobitev soglasja za priključitev na električno omrežje s strani elektro podjetja (SODO).
11. Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji.
12. Pridobitev gradbenega dovoljenja s strani upravne enote.
13. Projekt za razpis za izbiro dobavitelja opreme in izgradnjo sončne elektrarne.
14. Izgradnja sončne elektrarne.
15. Izdelava projekta za izvedbo, izvedenih del in obratovalnih navodil.
16. Vloga za pregled za priključitev na električno omrežje.
17. Pregled ločilnega mesta, ustreznosti zaščit in merilne opreme s strani elektro podjetja (SODO).
18. Začasna priključitev na električno omrežje.
19. Zahteva za tehnični pregled na Energetski inšpektorat RS.
20. Tehnični pregled energetskega inšpektorja.
21. Pridobitev obratovalnega dovoljenja.
22. Zahteva za pogodbo za priključitev.
23. Sklenitev pogodbe o priključitvi na električno omrežje.
24. Pridobitev ponudb za prodajo električne energije.
25. Sklenitev pogodbe za prodajo električne energije z izbranim trgovcem.

Za pridobitev višje cene za zagotovljeni odkup električne energije je potrebno še naslednje:
26. Vloga za deklaracijo o objektu.
27. Pridobitev Deklaracije o objektu s strani Agencije RS za energijo.
28. Vloga in registracija za Potrdilo o izvoru.
29. Pridobitev Potrdila o izvoru s strani Agencije RS za energijo v sodelovanju s Centrom za podpore (Borzen).
30. Pridobitev odločbe s strani Agencije RS za energijo o upravičenosti do zagotovljenega odkupa po višji ceni.
31. Sklenitev pogodbe s Centrom za podpore (Borzen) o zagotovljeni odkupni ceni ali obratovalni podpori.
32. Začasna plačila s strani Centra za podpore (Borzen) na podlagi začasnih Potrdil o izvoru.
33. Predložitev letnih Potrdil o izvoru, verificiranih s strani Agencije RS za energijo.
34. Poračun plačil s strani Centra za podpore (Borzen) na podlagi letnih Potrdil o izvoru.
35. S tem so Potrdila o izvoru porabljena.

Strehe v najem

Ker je oziroma bo v prihodnje vse več investitorjev, ki bodo imeli denar, ne pa ustreznih površin za postavitev sončne elektrarne, Nemac predvsem tistim, ki imajo na voljo velike in ustrezno orientirane strehe, svetuje, da razmislijo o oddaji svoje strehe v najem. To velja predvsem za velike javne objekte, kot so denimo šole in vse javne ustanove pa tudi druge stavbe. Razmislek velja predvsem za šole, ki se pripravljajo na zamenjavo azbestnih streh. V dogovoru z investitorji bi tako lahko hitreje in bistveno ceneje izvedle zamenjavo strehe. Investitor bi v takem primeru vložil denar v obnovo in na streho postavil sončne celice. Po približno dvanajstih letih oziroma glede na dogovor bi se investitorju naložba poplačala, obnovljena streha skupaj s sončno elektrarno pa bi ostala šoli, prav tako tudi prihodek v vseh naslednjih letih. Predvsem pa sogovornik svetuje bodočim investitorjem tako v javne kot poslovne in vse druge objekte, da že pri projektiranju razmišljajo o vgradnji sončne elektrarne na fasado, streho itd. S tem bodo veliko storili za prihodnost, ko se jim bo naložba bogato poplačala.