Tadej mi je predlagal, da bi si na mestu starega gospodarskega poslopja postavila hišo. Sam je že sodeloval pri postavljanju lesenih skeletnih hiš, tako da je poznal prednosti in pomanjkljivosti take gradnje. Ker nisem imela jasne predstave, kakšna bi bila videti taka hiša, sem šla nekajkrat z njim po gradbiščih. Videla sem, kako je treba zgraditi hišo – od postavljanja lesene konstrukcije do vselitve. Presenečena sem bila nad hitrostjo gradnje. Približno v istem času sem spremljala gradnjo klasične zidane hiše, ki je trajala precej dlje.
Več časa za dovoljenja kot za gradnjo
Tako sva začela z iskanjem dovoljenj, s pripravo gradbene dokumentacije in drugo birokracijo. Za pridobivanje dovoljenj sva porabila več časa kot za gradnjo. Najprej sva morala podreti staro gospodarsko poslopje in pripraviti zemljišče. Dela so se začela februarja 2008. Načrtovala sva, da bova večinoma delala sama, vendar se je Tadej pri podiranju poškodoval in moral je v bolnišnico. Tako sva za podiranje gospodarskega poslopja, izkop in temeljno ploščo najela druge izvajalce. Pri drugih delih so nama pomagali Tadejevi monterji, sorodniki, prijatelji in sosedje.
Postavljanje skeleta je potekalo zelo hitro. Sledilo je polaganje OSB-plošč, fasade in vpihovanje izolacije. V začetku maja je bila hiša že zaprta in pod streho. V decembru 2008 sva prvo nadstropje popolnoma opremila, tako da sva se lahko v svojo novo hišo preselila še pred prihodom novega družinskega člana. Počasi dokončujeva tudi pritličje in mansardo. Ker želiva, da bi se ljudje čim bolj seznanili z bivanjem v pasivni hiši, bova mansardo oddajala v najem za poskusno bivanje.
Prednosti
Kakšne so razlike med navadno in pasivno gradnjo? Pasivna hiša ponuja kar nekaj prednosti. Zame je zelo pomembno, da imam vedno na razpolago dovolj tople vode. Pri dveh majhnih otrocih je pogosto treba pomiti po tleh (saj veste – pa se polije juha, krožnik odleti po tleh …). Če se otrok umaže, ga daš v banjo, pa tudi kuhinjske posode je veliko. Skratka, topla voda mora biti vedno na razpolago. Ker so na strehi sončni kolektorji, je tople vode na pretek. Če nekaj dni ni sonca, vodo pogreje toplotna črpalka zemlja-voda. Pa še ena prednost je. Ko smo prejšnja leta pozimi prišli z dopusta, smo najprej hiteli s kurjenjem peči, da smo čez nekaj ur imeli toplo hišo in toplo vodo za tuširanje. Tega zdaj ni več.
V hišo so vgrajena troslojna pasivna okna in pasivna vrata. Vsi stiki na konstrukciji so zalepljeni s tesnilnimi trakovi. Tako nimam nikoli občutka, da kjerkoli pri oknih ali vratih piha. Ker je hiša izolirana s 40 cm celulozne izolacije, ni nikoli hladno. Odkar smo se vselili, smo hišo s talnim gretjem ogrevali samo od decembra do srede februarja. Vso preostalo toploto dobimo s sončnim sevanjem skozi okna in s kuhanjem, pečenjem, likanjem in z drugimi gospodinjskimi opravili. Del toplote prispevamo tudi sami z gibanjem in dihanjem. Hiša to toploto zelo počasi izgublja, saj je dobro izolirana. Vedno ko pridem domov, je hiša ravno prav topla.
Prezračevanje
Zaradi svoje zrakotesnosti hiša nujno potrebuje dobro prezračevanje. Oken ponavadi ne odpiramo, saj s tem izgubljamo toploto. V hiši imamo vgrajen rekuperator, ki ves čas skrbi za menjavo slabega zraka iz hiše z zrakom od zunaj, pri čemer izrabljenemu zraku odvzema toploto. Z njo ogreva zrak, ki pride v hišo. Razlika v kakovosti zraka je občutna. Ker v stari hiši nismo imeli rekuperatorja, je bil v zraku vonj po kuhanju in plenicah. Tega zdaj ni več, saj se zrak ves čas izmenjuje.
Hiša stoji ob dokaj prometni cesti. To nas skorajda ne moti, saj so okna tako dobro zastekljena, da je prehod hrupa v hišo minimalen. Včasih sem kar presenečena, ko pogledam skozi okno in vidim, da se mimo pelje tovornjak.
Naštela sem samo nekaj prednosti lesene pasivne gradnje. Ena izmed pomembnih prednosti, ki bi jo rada poudarila, pa je skrb za okolje. Hiša je zgrajena iz okolju prijaznih materialov – les in celulozna izolacija. Pri proizvodnji teh materialov okolje onesnažujemo manj kot pri proizvodnji drugih gradbenih materialov. Tudi s kurjenjem ne onesnažujemo okolja, saj v hiši nimamo peči.
Stroški
Strošek gradnje pasivne hiše je bil približno 25.000 evrov višji, kot bi bil pri gradnji običajne hiše, vendar nama je bil del vloženega denarja povrnjen s subvencijami Eko sklada. Ogrevanje 300 m2 velike hiše bo stalo približno 200 evrov na leto, saj večino energije dobiva iz sonca in zemlje. Ko sem izračunala, koliko denarja bi porabila za kurjavo, se je izkazalo, da pasivna gradnja ni dražja od klasične, za povrh pa ima ogromno prednosti.