»Tako naročniki kot izvajalci se boste seznanili z bistvenimi elementi gradbene pogodbe, pomenom pogajanj in sprejemom ponudbe ter načini določitve cene. Pojasnili bomo pravne okvire v situacijah, ko so dela izvedena z napako, in predstavili pravilen postopek reševanja reklamacij opravljenega dela,« nam je pojasnila Mateja Klančišar, vodja Centra za izobraževanje v založbi Verlag Dashöfer.
Predavateljica bo Dida Volk, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki rešuje gradbene spore. »Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadar koli hoče. Vendar stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, odgovarja za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki. Za škodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo. Vsaka stranka nosi svoje stroške priprav za sklenitev pogodbe, skupne stroške pa imata v enakih delih. Lahko pa se stranki tudi drugače sporazumeta,« pravi Volkova. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, saj ta oblika daje večje zagotovilo, da bodo predvsem predmet pogodbe in druge pravice ter obveznosti strank natančno določene. Z gradbeno pogodbo se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu in v dogovorjenem roku zgradil določeno zgradbo na določenem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da bo za to izvajalcu plačal določeno ceno. Stranki lahko predmet pogodbe določita različno: ali določita gradnjo v celoti ali pa zgolj posamezne faze oziroma druga gradbena dela.
Marsikoga seveda predvsem zanima, kako se lahko spremeni cena dela. Velikokrat se zgodi, da nam izvajalec z izgovorom, da so se podražili materiali, kar naprej zvišuje ceno. »Izvajalec, ki je v predvidenem roku izpolnil svojo obveznost, lahko zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, za toliko, da bi morala biti cena za več kot dva odstotka višja. Kadar pa izvajalec po svoji krivdi ni izvedel del pravočasno, je upravičen do zvišanja cene za dela le v primeru, da so se cene za elemente zvišale za več kot pet odstotkov, seveda le v času, ko še ni bil v zamudi. Če so se cene zvišale po tem, ko je bil izvajalec že v zamudi, ne more zahtevati zvišanja pogodbene cene,« je razložila Volkova. Če pa pogodba vsebuje klavzulo o nespremenljivosti cen, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene zvišale toliko, da bi morala biti cena za dela več kot deset odstotkov višja.
Kadar pride do situacije, da ima izvajalec sicer zakonsko podlago za zvišanje cen za dela, pa je to zvišanje precejšnje, ima naročnik pravico razdreti pogodbo. Vendar mora v takem primeru izvajalcu plačati ustrezen del dogovorjene cene za že opravljena dela in povrniti nujne stroške.
