Ko so jih gradili, ni bilo takšnega poudarka na pravilni orientiranosti, izolaciji, dobri postavitvi oken za pridobivanje toplote… Vendar lastniki takšnih hiš lahko precej naredite za prihranek energije, boljše počutje in seveda zmanjšanje stroškov.
Eden od ukrepov, ki je na prvi pogled videti zahteven, v resnici pa ni, je vgradnja sončnih zbiralnikov ali kolektorjev, s katerimi segrevamo sanitarno vodo. Za ogrevanje vode namreč porabimo tudi do 40 odstotkov porabljene energije v takšni hiši. In solarni sistem pokrije do 70 odstotkov letne porabe energije za ogrevanje sanitarne vode.
Kako se lotiti vgradnje solarnega sistema na obstoječi hiši? Slovenci smo takšni, da želimo precej natančno vedeti vse, preden se posvetujemo s strokovnjakom ali izvajalcem. Zato nekaj nasvetov ne bo odveč.
Najprej bomo pogledali, kakšne sončne zbiralnike vgraditi. Na trgu jih je zares veliko. Za večji del Slovenije so uporabni tako imenovani zaprti kolektorji, kjer lahko vodo zmešamo s sredstvom proti zmrzovanju. To nam prepreči marsikakšno težavo, saj praktično po vsej Sloveniji temperatura pozimi lahko pade pod ničlo. Odločitev za zbiralnike, ki so postavljeni na nekakšne nosilce na strešni konstrukciji, je vprašljiva, saj močno kvarijo videz vaše hiše. Če ima streha vaše hiše eno strešino obrnjeno približno na vzhod, jug ali zahod, se odločite za kolektorje, ki so vgrajeni v strešno konstrukcijo. To pomeni, da so praktično potopljeni v ravnino strehe, bolje zaščiteni pred vetrom, ki ohlaja zbiralnike, in enostavni za vgradnjo.
Na trgu so takšni modularni kolektorji, ki se na strehi sestavijo v celoto, s tem se prilagodijo vašim potrebam in ne potrebujejo dvigala pri vgradnji ter je strošek vgradnje manjši. Za štiričlansko družino sta običajno dovolj dva zbiralnika po 2,5 kvadratnega metra, torej skupno 5 kvadratnih metrov površine. Ker so takšni kolektorji vgrajeni v strehi, tudi povezovalne cevi ne potrebujejo preboja strehe, je pa pri obstoječih hišah včasih treba sprejeti dejstvo, da je treba te cevi speljati nadometno. Po povezovalnih ceveh se pretaka energija od kolektorja do hranilnika tople vode oziroma sončnega grelnika.
Tudi tukaj niso potrebne večje spremembe, če le imamo prostor za 300-litrski grelnik, ki je premera približno 60 centimetrov in višine 180 centimetrov. Pretok vode lahko speljete tako, da gre hladna voda najprej v solarni in iz njega v že obstoječi grelnik. S tem se izognete prevelikim spremembam v obstoječi napeljavi, predvsem če je obstoječi grelnik še povsem uporaben. Takšna kombinacija bo učinkovito delovala, saj bo sonce segrelo vodo v sončnem grelniku, ta pa se bo v obstoječem le dogrela, če bo to potrebno.
Torej, priporočam vam sončne zbiralnike, ki se modularno vgradijo v strešno konstrukcijo. Ni nujno, da vse spremenite s postavitvijo sončnega grelnika, izvedbo pa prepustite dobremu izvajalcu.
Upam, da vam bo teh nekaj praktičnih nasvetov koristilo pri odločitvi in izbiri vašega solarnega sistema ter boste lahko prihranili kar nekaj evrov. Kako je s subvencijami, pa se pozanimajte na Eko skladu.
