Hranjenje ptic je običajno pomembno le v spremenjenem okolju, denimo naseljih, kjer so izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ima lahko tudi nezaželene učinke: grožnja je predvsem možnost prenosa bolezni in zajedavcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Temu se izognemo, če ptice primerno hranimo.
Naravni način hranjenja najprimernejši
Namesto krmilnice na vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Če nimamo možnosti urediti okolice svojega bivališča, se zatečemo h klasičnemu hranjenju ptic s ptičjo krmilnico.
Kakšna naj bo krmilnica in kam naj jo postavimo
Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho ali pa preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna z vseh smeri. Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali - na vrt, teraso, balkon... Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v krošnjo drevesa ali grma ali ob njo – idealna višina je najmanj 1,5 metra nad tlemi, tako da ne bo dostopna mačkam.
Pomembno je, da opremimo tudi okno, skozi katero opazujemo ptice. Najbolje je, če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili s sunkovitimi gibi. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo.
Kako hranimo ptice
Hraniti jih lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog – 5 stopinj Celzija. Hranimo jih redno, vsak dan, do večje trajnejše otoplitve.
S količino ne pretiravajmo (največ do pol litra semen na dan). Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen ...) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic.
S čim hranimo ptice
Velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebno ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana. Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica...) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje.
Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu.
Drozgom in taščici nastavimo sadje (jabolka - večkrat ko zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.
Prva pomoč za ptice - ornitofon
Kaj storiti, ko najdemo onemoglo ali poškodovano ptico, mladiča izven gnezda, kako pravilno hranimo ptice, zakaj ni ptic na krmilnici in ali srake povzročajo probleme drugim pticam, so pogosta vprašanja, ki se nam zastavijo v danih situacijah. Za strokovne odgovore nanje in podobna druga aktualna vprašanja se lahko obrnete na »ornitofon« Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije BirdLife Slovenia na telefonski številki 01 426 58 75.
