Izbira glede na namen
Kakšno ograjo torej izbrati? Ne bomo vam priporočali pletenih kovinskih mrež okoli stanovanjskega objekta v elitni soseski, kot po drugi strani, pa če je še tako lepa, primitivno in bahaško deluje kovana ograja okoli vinograda. Skratka, tudi pri oblikovanju in izbiri ograj morate biti pazljivi, posebno pozornost pa namenite vhodnemu delu oziroma vratom za pešce in vozila. Lahko so to avtomatska vrata, ki jih odpirate z daljinskim upravljalnikom, na vratih za osebni prehod domofon in daljinsko odklepanje in še bi lahko naštevali. Ampak pustimo tematiko vrat za kdaj drugič, tokrat pa več besed namenimo različnim ograjam.
Kovinske ograje
Najdražje so kovinske ograje. Nekdaj so bile vse ročno kovane, danes pa so najpogosteje sestavljene oziroma zvarjene iz prefabriciranih kovinskih palic in zaključkov različnih oblik. S takšno izdelavo dosežemo nižjo ceno ograje in še vedno lep in poseben videz. Unikatne kovane ograje boste spoznali po tem, da se elementi vsaj v detajlih malenkostno razlikujejo. Ne glede na tip izdelave ograje je izjemno pomembna zaščita. Nekateri kovinske ograje barvajo le prašno, vendar večina izdelovalcev prisega na vroče cinkanje in površinsko barvanje, kajti cink je sive barve. Za dražje ograje je takšna zašita vsekakor smiselna, čeprav je tudi prašno barvanje dokaj dobro.
Naj vas opozorimo na neko podrobnost, ki smo jo opazili pri enem od naših bralcev. Kovinsko ograjo ima prašno barvano in po desetletni izpostavljenosti vremenskim vplivom je barva rahlo obledela. Težava oziroma bolj rjava barva se je pojavlja pri pantih zaradi izpiranja masti, prišlo je namreč do močnejših poškodb treh palic. Zanimiv je vzrok. Palice so počile po vertikalni osi, vzrok pa je v tem, da je v notranjost zašla voda in potem v palici zamrznila ter jo razširila. Kaj to pomeni? Če je kovinska ograja slabo izdelana, je noben še tako dober barvni nanos ne bo obvaroval pred rjavenjem.
Če namreč voda zaide v palice (verjetno skozi slab var) in potem s svojo silo zamrzovanja raztegne palice, začnejo te rjaveti v notranjosti. In kakšna je prva pomoč? Zelo zahtevna. Treba je preprečiti zatekanje vode v palice, kar je zaradi manjših lasastih razpok razmeroma težko. Druga možnost je, da lastnik speska celotno ograjo in jo ponovno zaščiti, s tem da predhodno zavari razpoke. Tretja možnost pa je, da z oljno barvo za kovine prebarva palice in na ta način zapre pore ter za nekaj let podaljša življenjsko dobo ograje.
Postavljanje kovanih ograj zahteva pazljivo delo, kajti gre tudi za večja zemeljska dela, saj je treba izkopati večje temelje za stebre, ki so lahko kovinski ali kamniti (ograjne elemente se vpenja kot panele). Pogosto se izdela tudi cokel pod ograjo. Ampak vse je spet odvisno od naročnika in njegovih želja.
Alu in kamnite ograje
Novost zadnjih nekaj let so alu ograje, ki jih odlikujeta trajnost in nezahtevno vzdrževanje, poleg tega ponujajo tudi številne možnosti oblikovanja. Lahko se odločite za tradicionalni (kovani) videz, sodobno oblikovanje različnih linij, z njimi lahko imitirate lesene plotove in še bi lahko naštevali. Skratka gre za ograje, ki dovoljujejo največ različnih stilov. Z različnimi možnostmi oblikovanja ta material dejansko presega vse druge. Glede na trdnost in trajnost ter oblikovalske možnosti sodijo te ograje med finančno sprejemljivejše, saj dobite tekoči meter že od 115, 120 evrov naprej. Seveda je potem treba upoštevati še ceno postavitve, tako da to vendarle niso tako poceni ograje, so pa take ograje celo cenejše kot leseni plotovi, ki so nemalokrat precenjeni.
Preden pogledamo mrežne ograje, še nekaj besed o kombinaciji, ki jo vidimo razmeroma redko, gre pa za zelo zanimive ograde, ki jih je mogoče uporabiti tudi za druge namene. Gre za košare iz varjenih mrež, v katere so zloženi kamni. Lahko so različnih dimenzij, ograda iz njih je zelo hitro postavljena, saj je treba pripraviti le raven temelj, potem pa se nanj zlaga košare s kamni. Gre za povsem nov pristop, dimenzije (dolžina, širina) so različne, iz njih pa je mogoče sestavljati tudi zanimive kombinacije na vrtovih (na primer klopi). Tako ograjo je mogoče pokriti z lesom, lahko služi tudi kot oporni zid brežine ...
Mrežne ograje
Drug tip so mrežne ograje. Generalno jih sicer uvrščamo v eno kategorijo, so pa med njimi velike razlike. Praviloma so vse kovinske žice pocinkane, potem pa še zaščitene z nanosom plastike, se pravi, da so plastificirane. Najbolj enostavne so pletene mreže. Za vinogradniška okolja in ograjevanje večjih površin so posebno primerne mreže, ki so le pocinkane, kot na primer ursus zincalu ali zincanor (Živex). Gre za preproste mreže, bistvo zaščite je le v tem, da cink oksidira in tako ustvari poseben zaščitni film na žicah.
Druga kategorija so pocinkane mreže, ki so dodatno plastificirane. To so pletene mreže, kar pomeni, da je treba ob postavljanju ograde namestiti in napeti tri (pri nižjih višinah dve) nosilne žice, na katere se potem pritrdi mrežo, ki se jo vpenja tudi na vmesne stebričke. Pocinkane mreže za kmetijstvo neredko pritrjujejo tudi na betonske stebričke v vinogradih, ne glede na vrsto stebričkov pa priporočamo nosilne žico. Kot nosilne stebričke lahko uporabljate okrogle z zobom ali brez zoba, lahko tudi T-stebričke, ki pa so zaradi manjše nosilnosti primerni le za nižje ograje.
Varjene ograje
Višji razred so varjene mreže. Pletivo je dobro zaščiteno (praviloma pocinkano in plastificirano), žice so med seboj zvarjene, tako da med nosilnimi stebrički ni treba dodatno napeljevati nosilne žice, ampak ob montaži samo razpeljemo mrežo in jo pritrdimo na stebričke, ki naj bodo na razdalji največ treh metrov. Postavitev je dokaj enostavna, napenjanje mreže pa mora biti izvedeno pazljivo. Najlažje boste to opravili s posebnimi grabljami. Z njimi boste lepo zgrabili mrežo in jo potegnili proti stebričku. Grablje dobite v specializiranih trgovinah z ogradno opremo, lahko pa jih tudi enostavno izdelate sami. Iz deske izrežete poljubno obliko, potem pa z žago samo narežete utore, v katere sedejo žice mreže. In potem brez težav potegnete mrežo proti stebričku.
Te mreže so univerzalne in namenjene tudi večjim ograditvam, poleg tega je tudi cena dokaj sprejemljiva. Razlike med različnimi tipi niso le v višini in ceni, ampak tudi v velikosti okenc in debelini žic v mreži, kot tudi dodatnih ojačitvah. Prednost teh mrež sta hitra in enostavna montaža ter cena, kajti če upoštevamo stroške dodatnih žic za napenjanje in večji obseg del pri montaži, so najcenejše varjene mreže še vedno cenejše od pletenih, kar se tiče prilagajanja neravnemu terenu, pa tudi ni posebnih težav.
Paneli
In kot tretja kategorija so tu panelne mreže. Te so danes med najbolj univerzalnimi mrežami in ograjami. V bistvu gre za to, da so med posameznimi kovinskimi stebrički vpeti posebni paneli ali okna različno oblikovanih mrež različnih trdnosti, barve in višine. Paneli so lahko visoki do dva metra in tudi več, trde žice so debele od 5 mm naprej. Barva žic je bila vrsto let samo zelena, danes lahko izbirate barve po lestvici RAL. Gre za ograje, ki jih je mogoče uporabiti praktično povsod, ponujajo pa optično privlačno ograjo, ki se nikoli ne povesi, je dovolj trdna, da zdrži tudi nalete sosedove žoge in močnejše udarce, predvsem pa že optično odvrača nezaželene obiskovalce.
Panele oziroma njihove dele kombiniramo v vratih za prehod avtomobilov ali osebni prehod (panele vpnemo v izdelane okvirje), tako da dobimo enotno ograjo.
Montaža je razmeroma hitra, poteka pa tako, da najprej postavite prvi steber in nanj vpnete panel ter pripnete naslednji steber. Stebre se učvrsti oziroma vpne v temelje, ki naj bodo globoki 50 cm. Temelj se izdela iz zemeljsko vlažnega betona. Po postavitvi mreže je treba panel podpreti, dokler se beton ne strdi, ampak pustimo vprašanje postavitve za naslednjič. Lahko izberete specializirane izvajalce, krajših odsekov pa se lahko lotite tudi sami.