Racionalizacija ogrevanja

Pri nas se žal tudi na tem področju občasno dogaja, da ni pomembno, koliko nekaj stane, ampak samo to, da bomo nekaj prihranili. In potem imajo lastniki v izredno dobro izoliranih ali morda celo pasivnih hišah različne sisteme ogrevanja, ločeno ogrevanje sanitarne vode in rezervne vire, tako da je amortizacija ob razmeroma majhni porabi izjemno dolga. Vzrok za to je nemalokrat nestrokovnost prodajalcev in celo monterjev, ki jim je osnovni cilj le nekaj prodati, na obračun stroškov pa pozabijo. Bistvo toplotne črpalke pri ogrevanju sanitarne vode ali pri ogrevanju celotnih objektov mora biti racionalizacija ogrevanja, pri tem pa je vedno nujno upoštevati vse stroške in tudi različne sisteme ogrevanja, če že morajo biti. In ob tem je treba vedno upoštevati tudi amortizacijo investicije z upoštevanjem pogojev uporabe in potrošnje v posameznem objektu. Tudi zato bomo temu cilju sledili s serijo prispevkov o toplotnih črpalkah, ki smo jih pripravili v sodelovanju z različnimi sogovorniki. Njihovo večletno delo in številni objekti so reference, ki jim je vredno prisluhniti. Ko ne gre le za golo prodajo, ampak sledenje temeljnemu cilju prihranka in racionalizacije ogrevanja, tudi ob upoštevanju energetskih kriz (npr. težave z dobavo zemeljskega plina), ki so v zadnjem času povzročile nov trend v ogrevanju, to je rezervnega sistema ogrevanja.

Toplotne črpalke (TČ) za ogrevanje sanitarne vode so zagotovo področje, kjer lahko ob relativno majhnih vložkih dosežemo dokaj velike prihranke. Zato poglejmo nekaj koristnih nasvetov. Najprej izbira velikosti bojlerja.

Velikost bojlerja

Velikost bojlerja je odvisna od števila porabnikov tople sanitarne vode, njihovih osebnih potreb in navad ter deloma tudi od toplotnih izgub v inštalacijah in dolžine cevnih povezav. Če upoštevamo srednjo porabo tople vode 50 l na osebo na dan, znaša dnevna poraba tople vode za štiričlansko družino 200 litrov. Tako se za tako družino priporoča 200-litrski bojler, če pa družina uporablja kopalno kad, je treba izbrati večjega, od 250 do 300 litrov.

Najenostavnejša in najcenejša TČ je v kompaktni izvedbi (agregat vgrajen na bojler). Lahko se odločite za kompaktno izvedbo ali izvedbo z ločenim uparjalnikom. Kompaktna izvedba ima uparjalnik nameščen na TČ in črpa toploto iz prostora, v katerem je postavljena, hkrati ga tudi hladi. V stanovanjskih hišah je pogost problem pretoplih kleti in v tem primeru je odlična rešitev TČ z ločenim uparjalnikom, ki je na primer v kleti, hkrati pa dobite prostor, primeren za hranjenje pridelkov ali morda celo za vino. Medsebojna oddaljenost med TČ in uparjalnikom je lahko največ 8 m.

Načrtovanje ogrevanja sanitarne vode naj bo dolgoročno, ne pa morda od danes do jutri, čeprav je tudi tu mogoče najti kompromis. Če ima lastnik že kvaliteten bojler (vsaj 200 l, pokončen) s prirobnico ali navojnimi nastavki (grelno kačo), lahko kupi samo agregat TČ. Agregat je namenjen vodni povezavi na navojne nastavke grelne kače površine najmanj enega kvadratnega metra v bojlerju. Montažo lahko izvede monter ogrevalnih naprav. Gre za agregat TČ2S - F, ki je namenjen freonski povezavi s kondenzatorjem, ki se predhodno vgradi v prirobnico bojlerja. Oddaljenost agregata od bojlerja ne sme presegati 8 m.

Posebne izvedbe

Nekateri navajajo nevarnost pojava legionele kot argument proti uporabi TČ, čeprav pri manjših sistemih tega problema praviloma ni. Kljub temu je priporočljivo uporabljati sistem visokotemperaturne TČ, ki vodo občasno ogreje na 65 °C. Model je dobra rešitev tudi v primeru pričakovane povečane porabe tople vode, hkrati pa poskrbi za varnostno pregretje vode na 65° C zaradi preprečitve razvoja bakterij (legionela). Potem so tu TČ z vodenim zračnim kanalom, kar pomeni, da lahko nanj pritrdite dovodni in odvodni zračni kanal (PVC-cev premera 160 mm). Tako lahko po želji prečrpavate topel ali hladen zrak iz prostora v prostor, pri čemer razdalja od mesta zajema do mesta izpusta ne sme presegati 10 m.

TČ z agregatom na spodnji prirobnici se priporoča v primeru, če je prostor namestitve prenizek za normalno izvedbo. Montaža je enostavna in jo lahko izvede monter ogrevalnih naprav. TČ so primerne tudi za uporabo v večjih gospodinjstvih in različnih lokalih, kot na primer frizerskih salonih ali manjših gostiščih, vendar je v teh primerih treba namestiti zmogljivejše TČ z vsaj 300-litrskim bojlerjem.

Izbira prostora za postavitev

Za dobro delovanje zahteva toplotna črpalka temperaturo zraka v prostoru od 8 do 35 °C. Višja ko je temperatura, višje je grelno število (učinek) naprave. Pri izbiri prostora ni bistvena samo njegova velikost, ampak tudi temperatura prostora, ki pri delovanju (takrat TČ prostor ohlaja) ne sme pasti pod 7 °C. Če pade temperatura prostora pod 5 °C, pride do zaledenitve uparjalnika in TČ ni več sposobna ogrevati vode. Temperature, višje od 35 °C, pa škodljivo vplivajo na delovanje kompresorja in celoten hladilni sistem. Zato se toplotne črpalke večinoma vgrajujejo v kotlovnice in kleti. Pri namestitvi v shrambo ali klet velja upoštevati, da naj ima prostor vsaj 20 m³ volumna (približno prostor 5 x 2 m pri višini stropa 2 m), saj se v nasprotnem primeru, posebno pozimi, lahko preveč ohladi. Kar enostavno pomeni, da bodite zelo pozorni pri nameščanju TČ oziroma izbiri prostora, kamor jo boste postavili.

Ob tem je po svoje zanimiva tudi TČ z uparjalnikom zunaj objekta. Problem je v tem, da deluje le do določene zunanje temperature. Toda če imamo urejeno zimsko ogrevanje tople vode s centralnim sistemom na primer na drva in poletno z električnim grelnikom ali celo z uporabo potratne centralne peči (takih primerov še zdaleč ni malo), je smiselno razmisliti o uporabi racionalne TČ.

Pogosta so tudi vprašanja o hlajenju stanovanja s TČ. To praviloma ne pride v poštev, kajti TČ ima največ 1,5 kW hladilne moči in dnevno deluje od 4 do 6 ur, od tega pretežni del ponoči. Gre praviloma za premajhno hladilno moč in prekratek dnevni čas delovanja. Zelo primerna pa je TČ za hlajenje manjših kletnih prostorov in shramb (od 20 do 40 m³). Tem se v času delovanja temperatura zniža za 3 do 5 °C.

Temperatura vode

Nižja temperatura vode pomeni boljše grelno število in s tem večji prihranek energije. Če vodo segrevamo na 55 °C, porabimo vsaj tretjino več energije, kot če jo segrevamo na 45 °C. To temperaturo lahko uporabnik zviša največ na 55 °C ali poljubno zniža. Do 65 °C pa se voda lahko segreje z visokotemperaturno izvedbo (vklop z enkratnim pritiskom na tipko rdeče barve), vendar le občasno.

Pri izbiri toplotne črpalke je potrebna velika pozornost, zato vam svetujemo, da se o namestitvi in uporabi pred izbiro temeljito pogovorite s strokovnjaki tega področja in jim tudi prepustite načrtovanje.

Bogdan Kronovšek, uni. dipl. ing.